Page 114 - ZBORNIK-50-LET-SPORTA_ZVEZE-PARAPLEGIKOV-SLOVENIJE

mu času in »pobegu« iz rutine vsakdanjika (Sá s sod., 2012), k hitrejši reintegraciji in
resocializaciji (Turk, 2003) ter boljši psihološki prilagoditvi (Tasiemski in Brewer, 2011).

Pravice
Športno aktivni višje ocenjujejo svoje pravice kot športno neaktivni. Ohranjajo dosto-
janstvo, so bolj zadovoljni s spoštovanjem pravic do enakosti, nediskriminacije in za-
sebnosti pa tudi z zmanjševanjem okoljskih ovir. Za človeka s poškodbo hrbtenjače,
ki neizmerno globoko poseže v posameznikovo življenje, delo in odnose, je zelo po-
membno, da se vrne v domače okolje in je tam sprejet in spoštovan, tudi v svojih pra-
vicah do zasebnosti, enakosti, nediskriminacije in dostojanstva.

Sklep
Kakovost življenja postaja čedalje pomembnejša za ponudnike pomoči pa tudi za obli-
kovalce politik, ki so jim rezultati raziskav v pomoč pri pripravljanju in vodenju različnih
programov pomoči, pri oblikovanju uspešne rehabilitacije, vrednotenju programov in
servisov pomoči ter pri izpolnjevanju potreb ljudi s poškodbo hrbtenjače. Prepoznani so
v različnih dokumentih, med drugim tudi v Akcijskem programu za invalide za obdobje
2014–2021. Raziskava je potrdila, da ima športna aktivnost pomembno vlogo v okviru
različnih dejavnikov kakovosti življenja, zato je smiselno ohranjati in še bogatiti različne
športne programe. Prav pri vseh spremenljivkah, ki so opredeljevale različna področja
življenja, smo ugotovili višje osebne ocene pri tistih, ki so bili športno aktivni. Nekatere
povprečne ocene so bile statistično značilne, druge pa so z visokim učinkom kazale
v prid razlikam tistih, ki so gibalno aktivni. Rezultati so lahko spodbuda tudi posame-
znikom s poškodbo hrbtenjače, da se še pogosteje vključujejo v športne programe in
vanje pripeljejo tudi nove člane.

Literatura
- Akcijski program za invalide 2014–2021 (2018). Ministrstvo za delo, družino in so-
cialne zadeve: Svet Vlade Republike Slovenije za invalide, invalidske organizacije.
Pridobljeno 3. 4. 2018, s http://www.mddsz.gov.si/si/delovna_podrocja/invalidi_vzv/
akcijski_program_za_invalide_api/.
- DeJong, G., Tian, W., Hsieh, C., Junn, C., Karam, C. Ballard, P. H. s sod. (2013). Re-
hospitalization in the first year of traumatic spinal cord injury after discharge from me-
dical rehabilitation. Archives of physical medicine and rehabilitation, 94 (4 Suppl.1),
S87–S97. Pridobljeno 18. 6. 2013, s http://www.archives-pmr.org/article/S0003-
9993%2813%2900037-3/fulltext.
- Filipčič, T. in Jerman, J. (2018). Pomen gibanja za kakovost življenjua oseb s poseb-
nimi potrebami. Ljubljana: Fakulteta za šport.
- Gioia, M. C., Cerasa, A., Di Lucente, L., Brunelli, S., Castellano, V. in Traballesi, M.
(2006). Psychological impact of sports activity in spinal cord injury patiens. Scandina-
vian journal of medicine & science in sports‘s lates table of contents, 16( 6), 412–416.
- Harness, E. T., Yozbatiran, N. in Cramer, S. C. (2008). Effects of intense exercise in
chronic spinal cord injury. Spinal cord, 46 (11), 733–737.
- Hasanzadeh, P. S., Zare, H. in Alipor, A. (2012). The efficacy of stres inculation tra-
ining (SIT) on resilience, anxiety, depression and stress amons spinal cord injury (SCI)

114 | 50 let športa slovenskih paraplegikov