Page 111 - ZBORNIK-50-LET-SPORTA_ZVEZE-PARAPLEGIKOV-SLOVENIJE
P. 111

Gibalno aktivne osebe s



               poškodbo hrbtenjače živijo




               bolj kvalitetno življenje kot



               gibalno neaktivne









               Povzetek
               Višja kakovost življenja je pri ljudeh s poškodbo hrbtenjače močno povezana z njihovo
               ponovno integracijo v socialno okolje, vendar je ta integracija zahtevna in kompleksna,
               saj zanje pomeni znova postati aktiven, tudi gibalno aktiven. V prispevku podajamo
               ugotovitve, da Slovenci s poškodbo hrbtenjače, ki so športno aktivni, višje ocenjujejo
               kakovost življenja v primerjavi s tistimi, ki so športno neaktivni. Rezultati so lahko spod-
               buda posameznikom s poškodbo hrbtenjače, da se še pogosteje vključujejo v športne
               programe in vanje pripeljejo tudi nove člane.

                 Ključne besede: poškodba hrbtenjače, športna aktivnost, kakovost življenja.

               Teoretično izhodišče
               V nekaj lahko verjamemo, ko to tudi empirično preverimo. Številne mednarodne raz-  Tjaša Filipčič
               iskave na različnih področjih življenja nakazujejo, da je gibalna aktivnost pomemben
               dejavnik, ki pozitivno vpliva na kakovost življenja oseb s poškodbo hrbtenjače. Podob-
               nih raziskav v Sloveniji nismo zasledili, zato je osrednji problem prispevka predstaviti
               rezultate o kakovosti življenja med športno aktivnimi in neaktivnimi Slovenci s poškodbo
               hrbtenjače. Zanimalo nas je, ali so športno aktivni (v primerjavi z neaktivnimi) bolj za-
               dovoljni z: materialno blaginjo, telesnim in emocionalnim počutjem, osebnim razvojem,
               samoodločanjem, medosebnimi odnosi, socialno vključenostjo in pravicami. V teoriji so
               to prepoznana področja, ki opredeljujejo kakovost življenja.

               METODE DELA
               Vzorec
               V raziskavo je bilo vključenih 62 oseb s poškodbo hrbtenjače. Vsi so bili iz Slovenije.
               Glede na športno aktivnost so bili razdeljeni v skupino »športno aktiven« ali »športno
               neaktiven«. Vzorec je bil priložnostni. Osnovni kriteriji pri izbiri oseb s poškodbo hrbte-
               njače so bili: travmatično pridobljena poškodba hrbtenjače pod ravnjo T2, čas od na-
               stanka poškodbe najmanj dve leti ter starost v času merjenja od 18 do 50 let (Filipčič
               in Jerman, 2018).


                                                                                50 let športa slovenskih paraplegikov  |  111
   106   107   108   109   110   111   112   113   114   115   116