Page 113 - ZBORNIK-50-LET-SPORTA_ZVEZE-PARAPLEGIKOV-SLOVENIJE

Osebni razvoj
Doživljanje uspešnosti in produktivnosti, vera v uspešno premagovanje ovir, zmožnost
sprejemanja neuspeha, zadovoljstvo z osebno usposobljenostjo za življenje, učenje,
odnose, zmožnost koncentracije, zadovoljstvo z uspehi na različnih področjih, želja po
pridobivanju novega znanja, veščin, spretnosti ter doživljanje, da posameznike posle-
dice poškodbe manj ovirajo pri usvajanju novega znanja in veščin, so spremenljivke, v
katerih se v naši raziskavi statistično pomembno razlikujejo športniki od nešportnikov.
Odgovor na vprašanje, zakaj so razlike v prid športno aktivnim osebam s poškodbo
hrbtenjače, lahko najdemo v ugotovitvah avtorjev, ki so pri osebah s poškodbo hrbte-
njače preučevali učinke ukvarjanja s športom na področju osebnega razvoja (osebno-
stna rast, razvoj posameznika). Lahko povzamemo, da človek s poškodbo hrbtenjače,
ki verjame, da ima kljub poškodbi dobre možnosti za dosego želenih ciljev, lahko polno
izkoristi preostale sposobnosti in si ne dovoli obupati ter s tem pozitivnim pogledom
pripomore k večjemu zadovoljstvu v življenju in posledično k njegovi večji kakovosti
(Westgren in Levi, 1998).

Emocionalno počutje
Zadovoljstvo z življenjem, ohranjanje optimizma, upanja in realna slika o prihodnosti,
doživljanje, da je smiselno in vredno živeti, sprejemanje sebe kot edinstvene osebnosti,
sprejemanje napredka ter občutek varnosti so spremenljivke, ki pomembno, z visoko
velikostjo učinka, ločujejo športno aktivne osebe s poškodbo hrbtenjače od neaktivnih.
Raziskave podpirajo dobljene rezultate. Pozitivni učinki športne vadbe so povezani z
boljšim duševnim stanjem (pospešeno tvorjenje endorfinov (Tomori, 2000), višja raven
nevrotransmiterjev, kot so serotonin, noradrenalin in dopamin, ki pomagajo uravnavati
emocije (Vidmar, 2008), kar se kaže v večji aktivnosti, energičnosti in živahnosti (Muraki
s sod., 2000). Aktivni posamezniki kažejo tudi nižjo stopnjo anksioznosti in depresiv-
nosti ter višjo stopnjo ekstravertiranosti (Gioia s sod., 2006), izrazito povečano zado-
voljstvo, povečano motivacijo za sodelovanje v športnih aktivnostih (Kennedy s sod.,
2006b), veselje in večjo čustveno sproščenost (Košiček, 2003).

Samoodločanje
Športno aktivni posamezniki v primerjavi z neaktivnimi bolj samostojno upravljajo nov
način življenja, imajo boljši občutek osebne kontrole nad različnimi situacijami v vsa-
kodnevnem življenju ter doživljajo, da so njihove odločitve, vrednote, mnenja, želje in
pričakovanja precej upoštevani. Imajo tudi dovolj priložnosti za samostojne izbire (kaj
bodo počeli, kam bodo šli, s kom se bodo družili ipd.), drugi ljudje pa malo ali sploh ne
odločajo o njihovem življenju in delu. Izsledki raziskav iz preteklosti so podobni (Hicks s
sod., 2003; Harness s sod., 2008).

Medosebni odnosi in socialna vključenost
Športno aktivni posamezniki v primerjavi z neaktivnimi, statistično pomembno, več
časa preživijo s prijatelji, so precej zadovoljni s podporo in oskrbo v družini ter pogo-
steje preživljajo prosti čas s svojo družino oziroma družinskimi člani. Njihovi odnosi z
družinskimi člani so precej pozitivni, zaupljivi, prijateljski, pa tudi zadovoljstvo s stiki s
prijatelji, sosedi in znanci je višje ocenjeno kakor pri nešportnikih. Športne aktivnosti
ponujajo veliko priložnosti za druženje (Tasiemski s sod., 2005) in tako pripomorejo k
manjši socialni izolaciji (Hasanzadeh s sod., 2012), h kakovostno izrabljenemu proste-

50 let športa slovenskih paraplegikov | 113