Page 112 - ZBORNIK-50-LET-SPORTA_ZVEZE-PARAPLEGIKOV-SLOVENIJE

Metode zbiranja podatkov
Vprašalnik je bil osebno razdeljen 160 osebam s poškodbo hrbtenjače. Od 160 raz-
deljenih anket smo dobili 62 ustrezno izpolnjenih vprašalnikov, primernih za statistično
obdelavo. Sodelujočim je bil namen raziskave predhodno predstavljen. Anketiranci so
bili tudi predhodno povprašani o pripravljenosti za sodelovanje v raziskavi. Sodelovanje
je bilo prostovoljno, vprašalnik je bil anonimen (Filipčič in Jerman, 2018).

Spremenljivke
- Kriterijska spremenljivka (športno aktivni način življenja ali športno neaktivni način živ-
ljenja)
- Eksperimentalne spremenljivke (različna področja kakovosti življenja)

Metode obdelave podatkov
Naredili smo osnovno deskriptivno statistiko numeričnih spremenljivk (mere srednje
vrednosti in mere razpršenosti). Za obdelavo podatkov smo uporabili program SPSS
20.0. Uporabili smo Levenov test, normalnost porazdelitve pa izračunali s Kolmogo-
rov-Smirnovim testom. Za testiranje razlik za odvisne vzorce smo uporabili F-preizkus.
Glede na stopnjo značilnosti smo postavljene hipoteze o razlikah med aritmetičnima
sredinama sprejeli ali zavrnili. Hipoteze smo preverjali na stopnji 0,05.

REZULTATI IN INTERPRETACIJA
Materialna blaginja
Vse povprečne ocene spremenljivk, ki opredeljujejo materialno blaginjo, so bile višje pri
posameznikih, ki so športno aktivni. Razlika je statistično pomembna pri spremenljivkah
zadovoljstvo s plačilom, zmožnost finančne skrbi zase ali za družino in sposobnost za
delo, ne pa pri spremenljivki ovire – zaposlitev. Rezultate analize na področju materialne
blaginje potrjujejo tudi raziskave v tuji literaturi. Čeprav je zaposlovanje ljudi s poškodbo
hrbtenjače na splošno nizko, je dokazano, da so večje možnosti za ohranitev zaposli-
tve, pridobitev novega delovnega mesta ali izobraževanje za nov poklic, povezane tudi
s športnim udejstvovanjem (Wu in Williams, 2001). Športna aktivnost namreč pripomo-
re k hitrejšemu obnavljanju izgubljenih moči in spretnosti, k boljšim finomotoričnim oz.
ročnim spretnostim, k večji mobilnosti, manj sekundarnim posledicam ter zdravstvenim
težavam po poškodbi in k manjši utrujenosti. To pa so pomembni dejavniki, ki omogo-
čajo večjo zaposljivost (Meade s sod., 2011).

Telesno počutje
Športno aktivni posamezniki v nasprotju z neaktivnimi višje ocenjujejo zadovoljstvo z
zdravjem, zdravstvenim stanjem, kapacitetami za opravljanje vsakodnevnih aktivnosti,
največja razlika pa se pokaže pri prostočasnih aktivnostih oziroma sprostitvi, za katero
si veliko pogosteje vzamejo čas. Vzdrževanje zdravja in dobrega zdravstvenega stanja
je ena pomembnejših tem, na katero so poleg posameznikov, ki so doživeli poškod-
bo, pozorni vsi, ki delajo in živijo z njimi. Ponovno načrtovano in primerno ukvarjanje s
športom in rekreacijo pripomore k preprečevanju oziroma zmanjševanju večjih sekun-
darnih zdravstvenih zapletov po poškodbi in potrebe po daljši ali ponovni hospitalizaciji
(DeJong s sod., 2013).

112 | 50 let športa slovenskih paraplegikov