Page 80 - ZBORNIK-50-LET-SPORTA_ZVEZE-PARAPLEGIKOV-SLOVENIJE

ROČNO KOLESARSTVO

Ročno kolesarjenje se je razvilo v osemdesetih letih prejšnjega stoletja in prihaja izpod
peres razvijalcev alternativnih prevoznih sredstev na človeški pogon (HPV – human
powered vehicle). Primerno je za vse, ki imajo težave z nogami. Torej tudi za paraplegi-
ke, tetraplegike in tiste, ki bi zgolj želeli dodatno okrepiti zgornji del telesa.

Ročna kolesa so bila prvič udeležena na paralimpijskih igrah leta 2004 in njihova po-
pularnost strmo narašča. Kolo na ročni pogon vzpostavlja most med invalidi in drugimi
športniki, ker jim omogoča, da se lahko pridružijo prijateljem na kolesarskih potepih ali
skupnem družinskem kolesarjenju.

Kolo športnika invalida je prilagojeno glede na njegovo telesno okvaro oziroma tekmo-
valno sposobnost. Športnik z okvaro hrbtenjače ali športnik z eno ali obema amputaci-
jama spodnjih udov vozi kolo na ročni pogon; tekmovalec z nevrološko okvaro oziroma
poškodbo možganov, in s tem zmanjšano stabilnostjo, tekmuje na triciklu; športnik z
blažjo nevrološko okvaro oziroma amputiranimi udi tekmuje na običajnem kolesu s pri-
lagoditvami ali brez njih. V tandemu sta dva športnika, in sicer slepi oziroma slabovidni
kolesar zadaj in videči, največkrat neinvalidni kolesar spredaj.

Med boljšimi »vozniki« že v začetku sedemdesetih, Ivan Gabršek, si je med prvimi sam izdelal tako – imenovani »športni« voziček za
vožnje na kratke in dolge proge. Vse do velikega maratona, ki ga je tudi sam rad velikokrat prevozil

80 | 50 let športa slovenskih paraplegikov