Page 77 - ZBORNIK-50-LET-SPORTA_ZVEZE-PARAPLEGIKOV-SLOVENIJE
P. 77

Franc PINTER


                                        Franc Pinter Ančo, še eden mladostnikov iz seznama prehitrih voznikov. Prehitra vo-
                                        žnja mu je preprečila priti na cilj. Rojen Bistričan je do takrat z veseljem opravljal poklic
                                        elektroinštalaterja. Kot paraplegik si ni uspel zaposliti v svojem poklicu. Kot ga pozna-
                                        mo je bil zelo navezan na svojo mamo.
                                        V lokalnem društvu, tudi ustanovni član, je bil vseskozi zelo aktiven. Za njega lahko
                                        zapišimo, da je nekakšen multipraktik v športu paraplegikov. Ne poznamo športne
                                        panoge, da jo Ančo ni vsaj poskusil. Ustalil se je v strelstvu, kar tandemu »Polona,
                                        Ančo« se nadvse obrestuje. Nikoli ne pozabi omeniti trenerke Polone.

                                        X. POI 1996, ATLANTA - ZDA
                                            SREBRNA MEDALJA / zr. puška stoje 686,1 krogov
                                        XI. POI 2000, SYDNEY - AVSTRALIJA
                                            SREBRNA MEDALJA / streljanje - zračna puška stoje 694,1 krogov
                                        XII. POI 2004, ATENE - GRČIJA
                                            SREBRNA MEDALJA / streljanje - zračna puška stoje 692,6 krogov
                                        XIII. POI 2008, PEKING - KITAJSKA
                                            BRONASTA MEDALJA / streljanje - zračna puška stoje 693,2 krogov
               "Prva medalja iz Atlante (1996) mi je pomenila zelo veliko, saj je bila dokaz, da se kljub invalidnosti dajo doseči
               vrhunski rezultati, če imaš jasne cilje in motivacijo.  Bila mi je vzpodbuda, da sem še bolj vestno delal in treniral.
               Rezultat dela so bile osvojene  medalje v Sydneyju 2000, Atenah 2004 in Pekingu 2008. Postale so  način življenja
               in doprinesle k uspešno zaključeni  rehabilitaciji po poškodbi."


                 Tatjana MAJCEN LJUBIČ


                                       Pri Tatjani Majcen je bil v starosti štirinajstih let usoden padec s češnje na domačem
                                       vrtu. Kljub temu, da je bil njen spremljevalec voziček, je zaključila osnovno šolo in v
                                       nadaljevanju pridobila izobrazbo upravnega tehnika. Pravi, da za njo skorajda ni ovir,
                                       je namreč ves čas redno zaposlena.
                                       Kljub zaposlitvi si je ustvarila družino in je mati dveh šoloobveznikov. Poleg vseh teh
                                       domačih in službenih opravil je postala vzorna športnica, ki se ji je vestno treniranje
                                       obrestovalo, z osvojitvijo paralimpijske medalje. Še danes, ko se z njo pogovarjaš,
                                       vidiš v njen žareč optimizem in delovno usmerjeno osebnost.

                                       XII. POI 2004, ATENE - GRČIJA
                                           SREBRNA MEDALJA / met kopja - 12,37 m
                                           BRONASTA MEDALJA / suvanje krogle - 6,00 m


               "Ko stopiš na stopničko, si takoj v drugem svetu. V svetu, kjer pozabiš na vse težke treninge, na vsa odrekanja in
               napore. Naenkrat je vse poplačano. Ti pa ta medalja prinese tudi prepoznavnost in meni so se odprla marsikatera
               vrata. In na koncu lahko rečem, da sem ponosna na to, da sem na Ptuj prinesla prvo paralimpijsko medaljo."









                                                                                 50 let športa slovenskih paraplegikov  |  77
   72   73   74   75   76   77   78   79   80   81   82