Page 78 - ZBORNIK-50-LET-SPORTA_ZVEZE-PARAPLEGIKOV-SLOVENIJE

Mateja PINTAR PUSTOVRH

Mateja, ena bolj prepoznavnih slovenskih paralimpijk, si je še v rani mladosti, ob za-
ključku osnovne šole pri nesrečnem zdrsu poškodovala hrbtenico. Bil je to prijeten ne
preveč zahteven družinski pohod v hribe in zgodilo se je. Nesreča pa itak ne počiva,
sploh v hribih. Kljub paraplegiji je uspešno končala gimnazijo in zatem fakulteto, kot
prevajalka nemščine in angleščine.
Kljub zahtevnemu študiju je več kot samo konkurenčna parirala vsem tekmicam v
namiznem tenisu. Kot strokovna delavka je bila nekaj časa zaposlena tudi v Namizno
teniški zvezi Slovenije. Je tudi zelo opazna strokovna delavka Zveze SIS SPK. Mateja
je po rodu Gorenjka, sedaj pa domuje v Ljubljani. Ob vprašanju kaj je bolj Gorenjka ali
Ljubljančanka, je kot odgovor sledil njen simpatičen nasmeh.

XII. POI 2004, ATENE - GRČIJA
ZLATA MEDALJA / namizni tenis - posamično
XIII. POI 2008, PEKING KITAJSKA
BRONASTA MEDALJA / namizni tenis - posamično
"Zlata medalja v Atenah je zame pomenila uresničitev otroških in življenjskih sanj ter vsekakor vrhunec moje špor-
tne kariere, čeprav sem jo osvojila že na svojih prvih paralimpijskih igrah. Paralimpijsko zlato zame še vedno velja
za največji športni dosežek, a sem izredno ponosna tudi na svoj pekinški bron, saj sem bila takrat že precej bolj
izkušena in uveljavljena športnica ter zato pod povsem drugačnim pritiskom."

Jože FLERE

Jože Flere se je pred skoraj dvajsetimi leti poškodoval v prometni nesreči, ki je bil sam
tudi voznik. Verjetno tudi malo pretežka noga na plinu. Pred tem je bil kot oče devet
letne hčerke, imetnik kmetije. Posedoval je žago za razrez lesa – hlodovine. Močan
delaven kmet, doma iz Zgornje Savinjske.
Kljub diagnozi tetraplegija je našel vsaj začasno, kot sam pravi uteho v športu, kamor
ga je povabil Hudej. Že dolgo časa prebiva v Celju in še vedno nekaj ustvarja.

XIII. POI 2008, PEKING - KITAJSKA
SREBRNA MEDALJA / met diska 10,99 m

"Menim, da so paralimpijske igre sanje vsakega športnika. Udeležil sem se jih brez velikih pričakovanj, ko pa sem
se vračal domov z medaljo, sem bil presrečen in tudi danes se z velikim veseljem spominjam teh trenutkov. Sam
sebi sem dokazal, da lahko s trdno voljo in trudom, kljub poškodbi hrbtenjače, pridem do vrha."

78 | 50 let športa slovenskih paraplegikov