Page 20 - ZBORNIK-50-LET-SPORTA_ZVEZE-PARAPLEGIKOV-SLOVENIJE

Nas paraplegike

je našel in združil šport …

Moje znanje o športu invalidov sega v leto 1968. Takrat sem postal paraplegik in si
prislužil »status«, ki ga imam še danes. Moji pogledi ob prihodu na rehabilitacijo so bili
usmerjeni v (takrat) mlada dekleta in fante na vozičkih (Tatjana, Pavla, Franciska, Ivanka,
Tine, Ivan, Miha Zlatko …), ki so se že podili za žogo na košarkarskem igrišču ali metali
disk in kopje. Kot močan (kmečki) fant sem se jim kmalu pridružil in začel trenirati.

Bojan Hrovatin, profesor telesne kulture, je bil že pred tem, od leta 1964, zaposlen v
Zavodu za rehabilitacijo invalidov v Ljubljani. Leta 1965 pa je bila ustanovljena Športna
zveza invalidov Slovenije. Bojana upravičeno naslavljamo »pionir« športa tetraplegikov
in paraplegikov. Pod svojim okriljem je imel tudi nekatere druge kategorije invalidnosti.
Njegova domena so bili predvsem zimski športi (smučanje), prvenstveno pa je svoje
poslanstvo opravljal v omenjeni rehabilitacijski ustanovi.

Bojan Hrovatin je bil do nas neusmiljen. Bil je vodja rekreacije in športa, odličen peda-
gog, učitelj smučanja in nasploh prava avtoriteta v tej rehabilitacijski hiši. Njegova bese-
da je bila »zakon«. Imel je vso podporo takratnega direktorja Mira Vesela, tudi invalida
in smučarja. Pomembno je bilo, da je tudi medicinska stroka podpirala šport, tu imam
v mislih predvsem strokovnega direktorja, prim. Slobodana Grobelnika, in dr. Ireno Gro-
belnik, oddelčno zdravnico paraplegikov, kasneje pa prim. Rajka Turka, ki je bil s svojo
pojavo, avtoriteto in karizmo strah in trepet v pozitivnem smislu. Hočeš nočeš smo vsak
dan imeli športno vadbo in to organizirano.

Navdih za boljšo organiziranost paraplegikov je bil nedvomno šport. Nekaj simbolike
je v tem, da se je ustanovna skupščina paraplegikov zgodila 16. aprila 1969 v športni
telovadnici Zavoda za rehabilitacijo v Ljubljani. Enake dimenzije ima telovadnica v URI-
-Soča še danes, kljub prizadevanju tokratnega vodstva inštituta, predvsem njenega
direktorja Roberta Cuglja, skupaj z Zvezo za šport invalidov Slovenije – Slovenskega
paralimpijskega komiteja, da bi končno prišli do novejše – ustreznejše športne dvo-
rane, ki bi nudila optimalne pogoje dela na rehabilitacijskem in rekreativno športnem
področju. Tudi na tej slovesnosti (ob ustanovitvi sekcije), prazniku za paraplegike, je bila
Bojana upravičeno pomembna tema šport. Če pa govorimo izključno o športu slovenskih paraplegikov, so
naslavljamo uradno nastopili na evropskih športnih igrah na Dunaju že leta 1967.
»pionir« športa
tetraplegikov in Pomen športa za paraplegike – hrbtenične poškodovance – kot pomemben del me-
paraplegikov. dicinske rehabilitacije, ki je lahko za uspešno rehabilitacijo celo ključen, je takoj po
drugi svetovni vojni prvi spoznal sir dr. Ludvik Guttman, vodja rehabilitacijskega centra

20 | 50 let športa slovenskih paraplegikov