Page 18 - ZBORNIK-50-LET-SPORTA_ZVEZE-PARAPLEGIKOV-SLOVENIJE

Ni uspešne medicinske

rehabilitacije brez športa

Primarij Rajko Turk je kmalu po zaključenem študiju medicine v šestdesetih letih kot
mlad zdravnik specialist prišel v Zavod za rehabilitacijo invalidov Ljubljana. Na prelomu v
sedemdeseta leta ga je na oddelek za paraplegijo (takratni A oddelek) povabila dr. Irena
Grobelnik. Kmalu je prevzel vodenje oddelka, na katerem sta bili tudi dve sobi s pacienti
z diagnozo hemiplegije. Vse do upokojitve je bil zvest vodenju oddelka za rehabilitacijo
pacientov z okvaro hrbtenjače.

S športom invalidov se je srečal že ob prihodu v Zavod za rehabilitacijo. Bil je namreč
osebni znanec Bojana Hrovatina in vse do njegove prezgodnje smrti tudi tesen sodela-
vec. Skupaj sta uvajala športne dejavnosti, predvsem pri paraplegikih v času medicin-
ske rehabilitacije.

Rajko Turk Bil je alfa in omega pri organizaciji večine posameznih sklopov priprav in odhoda para-
limpijske reprezentance leta 1972 v Heidelberg. Tudi po njegovi zaslugi smo imeli takrat
paraplegiki zelo spodobne priprave pod okriljem zavoda, z vso potrebno medicinsko in
drugo oskrbo. V tistem obdobju je bila edina možnost nastanitve športnikov na vozič-
kih v Zavodu za rehabilitacijo invalidov. Rajko je bil tudi vodja te nepozabne odprave v
Nemčijo. Spomnim se, kakšno tremo je imel, ko nas je vodil k takratnemu predsedniku
države, maršalu Titu. Pozneje je vodil še kar nekaj športnih odprav.

Vedno in povsod je zagovarjal pomen rekreacije in športa že v času medicinske rehabili-
tacije. Nekaj njegovih zapisov in prepričanj, ki jih je zagovarjal kot strokovnjak – zdravnik:
S pomočjo športa dosegamo višjo stopnjo rehabilitacije in jo tudi časovno skrajšamo.
Šport paraplegike v rehabilitacijski ustanovi in kasneje po odpustu domov zelo poveže
med seboj. Vključevanje paraplegikov v šport s predpisanim programom mora dovoliti
zdravnik. Določeno število paraplegikov (po mnenju prim. Turka) to vrsto rehabilitacije
sprva celo odklanja. V takšnih primerih vključimo širši strokovni tim: psihologa, tera-
pevta, socialnega delavca, vodjo športa. Kot zelo dobro se je pokazalo sodelovanje s
paraplegikom, ki že ima tovrstne izkušnje. Paraplegik mora ob odpustu iz zavoda dobiti
navodila, kam in kako se vključiti, na primer v invalidska športna društva in društva pa-
raplegikov. Kasneje lahko iz terapevtskega, rekreativnega športa sledi vključitev v tako
imenovani tekmovalni šport, ki mora potekati pod strokovnim vodstvom.

Že pred tremi desetletji je zapisal: »Danes si sodobne rehabilitacije paraplegika ne mo-
remo predstavljati brez programov športa invalidov. Športna dejavnost zagotovo pome-
ni tudi preventivo v pojavljanju številnih zdravstvenih (predvsem dekubitusi in urološke
težave) in psihosocialnih komplikacij, do katerih pogosto prihaja. Zato priporočam, da

18 | 50 let športa slovenskih paraplegikov