Page 31 - ZBORNIK-50-LET-SPORTA_ZVEZE-PARAPLEGIKOV-SLOVENIJE

Bojan Hrovatin – oče športa

paraplegikov v Sloveniji

Bojan Hrovatin je že v šestdesetih letih, ko je bil šport invalidov zagotovo
še tabu tema, vnesel pozitivno razmišljanje v vrste invalidov in tudi pri po-
sameznih strokovnjakih. Predvsem pri paraplegikih in tetraplegikih in drugih
telesnih invalidih je vnesel skupaj z dr. Slobodanom Grobelnikom športne
vsebine kot (obvezni) program uspešne medicinske rehabilitacije.

Bojan se je rodil 19. aprila 1923, v delavski družini v Ljubljani. Druga svetovna vojna ga
je doletela kot maturanta, ki se je zaradi visoke nacionalne zavesti odzval kot prostovo-
ljec za obrambo domovine. Kakor mnogi slovenski mladeniči, ki jim je vojna prekrižala
načrte, se je tudi Bojan prebijal preko različnih težav kot učitelj telesne vzgoje na gimna-
ziji v Trbovljah. V letih 1947–1948 je bil organizator različnih športnih kolonij. Leta 1948
je nastopil službo v Komiteju za fizkulturo. Od tedaj dalje Bojana srečujemo v različnih
športnih organizacijah kot stalnega sodelavca ali prizadevnega funkcionarja. Kljub redni
zaposlitvi je v tem času diplomiral na Visoki šoli za telesno kulturo. V tem času je bil že Bojan Hrovatin
tudi organizator raznih športnih prireditev za invalide.

Zaradi visoko razvitega humanizma se je kot prvi na športnem področju poklicno
posvetil strokovnemu delu z invalidi. Zaposlil se je v takratnem Zavodu SR Slovenije
za rehabilitacijo invalidov v Ljubljani. Hkrati je opravljal funkcijo sekretarja Zveze za re-
kreacijo in šport invalidov Slovenije. Bil je pravi človek na pravem mestu. Kot profesor
– vodja športa v osrednji slovenski rehabilitacijski ustanovi je vedel, kaj hoče. Strokovno
je pripravljal programe, tudi po vzoru nekaterih drugih držav.

Njegovo delo je bilo usmerjeno v vse več kategorij invalidov, vse od rehabilitacijskega,
rekreativnega in tekmovalnega športa.

Paraplegike je začel navduševati v košarki, kajti ta kolektivni šport je bil primeren pred-
vsem za začetnike, saj ni bilo prisotne tiste individualne tekmovalnosti. Ob našem
prvem prihodu v Pineto nas je čakal postavljen koš na travnati površini. Bojan ni okleval,
vzel je žogo in paraplegike popeljal na igrišče. Seveda pa takrat še nismo razmišljali o
vrhunskem športu invalidov.

Bojan se je kaj kmalu pričel spogledovati s tujino in tekmovalce pripravljal tudi za zah-
tevnejše nastope. Prvi mednarodni uspeh se je zgodil na evropskih igrah na Dunaju leta

50 let športa slovenskih paraplegikov | 31