Page 58 - KORAK 2024

V SPOMIN

Branku Martinu Rupniku v slovo

V ZUIM-u je spoznal tudi svojo bodočo ženo Marjo Šerbelo
s katero si je pozneje na Ljubnem ustvaril družino in tam
živel in ustvarjal do konca svojega življenja. Družini je bil
neizmerno predan, čeprav ga je zaznamovala bolečina ob
tragični izgubi starejšega izmed dveh sinov.

Branko Rupnik je bil eden od ustanovnih članov Zveze
paraplegikov Slovenije in v začetku sedemdesetih let dobro
leto dni tudi predsednik organizacije. Bil je tudi ustanovni
član Društva paraplegikov Celjske regije, sedaj Društva
paraplegikov jugozahodne Štajerske. S svojim delom je
zelo zaznamoval tako delo in delovanje krovne organizacije
paraplegikov kot tudi društva paraplegikov, predvsem na
kulturno umetniškem področju.
Že v mladih letih je namreč v njem tlela iskrica likovnega
ustvarjanja. Najprej je risal, nato pa je pričel tudi slikati.
Toda, do pravega uveljavljanja na likovnem področju je prišel
šele po upokojitvi.
Njegova umetniška dela so resnično vrhunska. Bil je znan
Branko na slikarski delavnici v Celju kot dober ustvarjalec portretov, slikal je okolje v katerem
V začetku jeseni 5. oktobra 2024, smo izvedeli žalostno
vest, da nas je po hudi bolezni za vedno zapustil član našega
društva in eden najboljših slikarjev Branko Martin Rupnik,
doma iz Ljubnega ob Savinji.
Rodil se je 10. novembra 1941 v Bukovem nad Cerknem. Pri
starosti komaj dveh let so mu Nemci ubili očeta, ki se je kot
zaveden Slovenec boril na strani partizanov. Njega in njegovo
mamo so okupatorji naprej zaprli v zapor in ju kasneje ločili,
ko so mamo odpeljali v taborišče, on pa je bil na milost in
nemilost prepuščen najprej okupatorju, nato pa so ga po
gozdovih v košu nosili partizani, dokler ga ni v rejništvo vzela
njegova teta.
Vse to dogajanje v zgodnjem otroštvu, je na njemu pustilo
zelo hude zdravstvene posledice. Zbolel je za tuberkulozo
in pričelo se je zdravljenje po različnih bolnišnicah.
Posledice bolezni so bile takšne, da so pri Branku povzročile
paraplegijo, ki ga je priklenila na invalidski voziček.
Z veliko mero trme in želje do življenja je premagoval
bolezen in invalidnost.
Zavod za invalidno mladino v Kamniku je njegovo življenje Branko ustvarja

je živel, pokrajino in tihožitja. Uporabljal je različne tehnike
risanja in slikanja.
Likovni pedagog Arpad Šalamon je nekoč dejal:
»Branko Rupnik je slikar, ki se rad poigrava z risbo in
ustvarja v drugih dostopnih tehnikah. Motiv ne naslika
kot fotograf, temveč oddaja svojo dušo, pogled na svet z
njegovega zornega kota, ki je drugačen, njemu svojstven.
Sprejmimo njegova dela z našimi očmi – morda bomo
v Brankovih slikah zasledili tudi njegovo dušo. Če bomo
tako gledali njegove slike in v srcu odnesli košček njegove
ustvarjalnosti, potem njegovo delo ni bilo zaman«.
Nepozabne so bile likovne delavnice, ki sta jih Branko in
žena Marja organizirala na njuni domačiji na Ljubnem. Na
teh delavnicah, ki so potekale v okolici hiše, se je zvrstilo
mnogo slikarjev, članov Zveze paraplegikov Slovenije in
drugih udeležencev.
Poleg izjemnega talenta za likovno umetnost je rad
poprijel tudi za harmoniko, zaigral na klavir in pisal pesmi.
Rupnik-1 Tudi njegov boj za pravice invalidov je bil trden, glasen in
neomajen. S svojo vztrajnostjo in odločnostjo je sporočal,
še posebej zaznamoval. Tu se je izučil za urarja. Dolga leta da življenje z invalidnostjo ni omejitev, ampak priložnost za
je bil urarski pomočnik in vodja rekreacije ter športa v tej preseganje ovir.
ustanovi. Tudi po njegovi zaslugi so njihovi gojenci posegali Dragi Branko, tvoja duša je sicer odšla, a boš z nami živel
po vidnejših mestih na raznih tekmovanjih, še posebej v še dolgo – skozi svojo umetnost in spomin, ki ga ne bomo
šahu in namiznem tenisu. Branko je bil je zelo prepoznaven nikoli izgubili.
igralec namiznega tenisa in vnet šahist, bil je tudi udeleženec
paralimpijskih iger leta 1972 v Heidelbergu v Nemčiji. Janez Hudej

58 I December 2024