Page 56 - KORAK 2024

Duševno zdravje in aktivno življenje:

Skrb za dobrobit skozi projekt »Vozim življenje po nesreči«

Ko oseba po prometni nesreči posta- vpliva tudi na življenje družinskih članov. ljeni so pred dejstvo, da ima njihov otrok
ne invalid, se ne sooča le z gibalno ovira- doživljenjsko invalidnost in da morajo,
nostjo, temveč tudi z izzivi v družinskih Medosebni odnosi in invalidnost: kasneje pa tudi otrok sam, vsakodnevno
in partnerskih odnosih, izgubo socialnih Izzivi in prilagoditve v izvrševati intenziven in kompleksen na-
stikov, prebujenjem preteklih travm, iz- čin življenja, lahko tudi zdravljenja. Na
gubo zaposlitve ali potrebo po prekva- vsakdanjem življenju starševski stres vpliva tudi hospitalizaci-
lifikaciji ter zdravstvenimi težavami. Vse Največje težave nastanejo, ko posta- ja, izzivi pri integraciji otrokovih potreb
našteto vpliva na potrebo invalidne ose- ne otrok oseba s posebnimi potrebami. znotraj družine, zdravstveni kontrolni
be po socialni reintegraciji. Starši ne morejo vedno nadzorovati, pregledi in terapije, zaskrbljenost zaradi
kako je z otrokom, ko jih ni zraven, zato otrokove ranljivosti ter soočanje z ožjo in
Proces soočanja z invalidnostjo je njihova vloga pomembna pri oza- širšo okolico.
Vsak posameznik se sooča z invali- veščanju zaposlenih v vrtcih in šolah o Invalidnost pri otroku je za starše eno
dnostjo na svoj način, kar ni mogoče invalidnosti. Pogosto naletijo na nera- najtežjih čustvenih doživetij. Novico o
natančno opredeliti. Ob prebujanju po zumevanje, a morajo biti vztrajni in po- diagnozi sprejemajo z občutki izgube
nesreči nastopi faza začetnega šoka z trpežljivi. Imajo pravico, da šola poskrbi zdravega otroka, kar vodi v strah, ža-
občutkom preplavljenosti, ki ga posa- za njihovega otroka, in dolžnost, da učijo lost, jezo in občutek krivde. Pogosto se
meznik lahko bodisi minimizira bodisi zaposlene, kako ravnati z invalidnostjo. sprašujejo, kaj so naredili narobe, kar
dojema kot življenjsko prelomnico. Sledi Starši se morajo prilagoditi različnim otežuje prilagajanje na nov način življe-
zavedanje kronične narave invalidnosti, situacijam, ki zahtevajo pogum, kot so nja. Stres lahko močneje vpliva na star-
ki sproži nihanje razpoloženja od obupa rojstni dnevi, kjer drugi starši ne želijo še kot sama invalidnost, kar potrjujejo
do zanikanja psihološkega stresa. Nato prevzeti odgovornosti. raziskave o povečanih posttravmatskih
pride dezorganizacija, ko invalidnost Na starševstvo vplivajo osebna zgo- simptomih. Starši se soočajo s čustve-
začne motiti življenje in povzroča fru- dovina (izkušnje starša s svojimi starši), nimi zapleti, kot so jeza, tesnoba in iz-
stracijo ter občutke nemoči. Posameznik osebnost starša, zakonski oz. partnerski gorelost, kar lahko negativno vpliva na
želi ozdravitev, vendar težko sprejema odnos, poklicni in zaposlitveni status, obvladovanje otrokove invalidnosti ter
realnost. Postopoma pride do prilago- socialna mreža in značaj otroka. Stres njihovo čustveno stanje.
ditve in sprejetja invalidnosti kot del v starševstvu se razlikuje od stresa na
novega življenja, kar vodi v osebnostno delovnem mestu, v izrednih situacijah, Zavod VOZIM: Opolnomočenje
rast. Na koncu sledi integracija, ko inva- medosebnih, intimnih, družinskih in pri- preživelih in njihovih svojcev
lidnost postane sestavni del življenja in jateljskih odnosih, lahko pa se prepleta V Zavodu VOZIM izvajamo projekt »Vo-
posameznik zaživi novo poglavje. tudi z doživljanjem stresa na teh področ- zim življenje po nesreči«, ki z veliko mero
Nekdo bo nekatere faze hitro prešel, jih. Starševstvo je samo po sebi zahtev- sočutja in razumevanja pomaga prežive-
druge pa nikoli, nekdo pa bo prestajal no in stresno, potrebne so prilagoditve lim po prometnih nesrečah, katerih pos-
po več faz hkrati. Prehodi redko potekajo in soočanje z vsakodnevnimi nalogami. ledica je invalidnost. Projekt se ne osre-
brez prekinitev, in pogosto posameznik Starševstvo je nasploh zahtevno, težko dotoča le na njih, temveč tudi na njihove
naredi dva koraka naprej in enega nazaj. in stresno, da pa je uspešno, je potrebno svojce, ki pogosto v tišini nosijo težo
Pomembno je, da posamezniki prehajajo razviti ustrezne prilagoditvene mehaniz- bolečine in skrbi. Program poteka pod
čez vse faze, ker samo tako lahko pride me. Starševska vloga predstavlja ogrom- vodstvom strokovnjaka, ki s človečnostjo
do integracije invalidnosti v življenje. V no odgovornost, izzive in hkrati omogoča in strokovnim znanjem podpira ranje-
nasprotnem primeru se integracija ne osebnostno rast. Mati je tista, ki na so- ne na poti psihosocialne rehabilitacije.
zgodi, posameznik se v neki fazi ustavi, čuten način umirja otrokova čustva in Posebnost programa je pristop »PEER
kar v praksi izgleda tako, da se posa- jih skupaj z njim raziskuje. Ob vsem tem to PEER«, kjer izkušeni poškodovanci,
mezniki jezijo na nesposobno zdravstvo, pa mati pripravlja otroka na samostoj- ki so sami prehodili to težko pot, posta-
krivijo družinske člane za nesrečo ... nost in odhod od doma. Oče pa vpliva nejo mentorji in svetovalci tistim, ki šele
Invalidnost prinese kaos v življenje na oblikovanje otrokovega samozaupa- začenjajo svoj proces okrevanja. Skupaj
posameznika, ki poskuša ponovno vzpo- nja, odločnost in trdnost. S svojimi me- ustvarjamo prostor, kjer so preživeli po
staviti prejšnji način življenja in se soo- jami, trdnostjo in pravili bo na sočuten prometnih nesrečah podprti, da najdejo
čiti s težavami, ki jih prinaša. Spoznanje način otroku omogočil, da bo razvil in- moč, pridobijo nove veščine in zgradijo
o invalidnosti se postopoma vgrajuje dividualnost. Kadar pa se v družini zgodi svoje življenje na novo. Enako pomemb-
v zavest, zato je začetno zanikanje po- travmatični dogodek, se v družini poru- na je tudi podpora njihovim družinskim
membna obramba, ki omogoča trenutek ši ravnovesje in harmonija. Invalidnost članom, ki pogosto ostajajo v ozadju, a
predaha za osebno okrepitev. Soočenje pri otroku je za starše eno izmed moč- čutijo bolečino in stres še intenzivneje.
z omejitvami zahteva veliko osebne trd- nejših čustveno travmatičnih doživetij. Naš cilj je opolnomočiti vse, ki se sooča-
nosti, poguma in ustvarjalnosti. Posame- Vsakodneven, kompleksen in intenziven jo s temi izzivi, in jim pomagati najti pot
znik mora nenehno preverjati, kaj vpliva način zdravljenja in prilagajanja pomeni naprej s toplino in razumevanjem.
na njegovo zdravje in obvladovati nepri- za starše izgubo zdravega otroka. Starši Zavod VOZIM
čakovane težave, kot so nihanja razpo- gredo tako čez proces žalovanja in prila- Marjana Peganc, mag. zakonskih in družinskih študij
Zaključeno izpopolnjevanje iz zakonske
loženja in občutki izgube nadzora, kar goditve na novonastalo situacijo. Postav- in družinske terapije

56 I December 2024