Page 24 - ZBORNIK ŠPORTA OB 60 LETNICI ZVEZE SIS-SPK
P. 24
V Sloveniji se je z leti Invalidska športna društva Prehod iz rekreativnega v vrhunski šport invalidov
oblikovalo več kot 50 Rekreacija in šport sta se med invalidi najprej pojavljala povsem spontano. Spodbujali sta Tudi kadar imamo v mislih športne aktivnosti invalidov, moramo ločiti ravni zahtevnosti
invalidskih športnih ju želja po gibanju in preizkušanju telesnih sposobnosti ter želja po druženju. in kvalitete. Ukvarjanje s športom se praviloma prične z zadovoljevanjem potreb po
društev druženju, igri in rekreaciji, kasneje pa preide v šport, namenjen zadovoljevanju osebnih
Prve oblike organiziranega ukvarjanja z rekreacijo so se pojavile kmalu po drugi svetovni
vojni, takrat še v neformalni organizacijski obliki. Vendar je v nekaterih sredinah obseg hotenj ter krepitvi in ohranjanju telesne kondicije. To se nadaljuje v tekmovalne
izvajanja rekreacije prerasel v željo po tekmovanju, ne le v okviru občine, marveč tudi aktivnosti, ki pa še niso nujno zares vrhunske in primerljive na mednarodni ravni.
širše. Za tovrstno dejavnost so bila potrebna tudi javna sredstva. Takratna zakonodaja V nekdanji Jugoslaviji je tekmovalni šport invalidov potekal po sistemu regijskih in
je iz javnih sredstev za področje rekreacije in športa dopuščala financiranje izključno republiških prvenstev, zaključil pa se je na državnem prvenstvu Jugoslavije.
športnih društev. To je terjalo formalno ustanovitev invalidskih športnih društev in Do leta 1971 so športniki invalidi na mednarodni ravni nastopali le na tako imenovanih
njihovo vključitev v športna združenja na občinski ravni. »prijateljskih tekmovanjih«. Uradnih mednarodnih tekmovanj je bilo izredno malo,
Prvo športno društvo invalidov je bilo leta 1950 ustanovljeno v Ljubljani, sledila pa so občasno pa je na njih sodelovala tudi Jugoslavija. Zaradi tega za šport v tem času ne
mu: ŠD Invalid Trbovlje 1951, ŠD Invalid Slovenj Gradec 1952, ŠD Borec Ptuj 1954, ŠD moremo uporabljati naziva »vrhunski tekmovalni šport«. Okrog leta 1970 pa se je začelo
Izola »Regent« 1955, ŠD Invalid Zagorje, ŠD Invalid Črnomelj 1957, IŠD Maribor 1957, ŠD dogajati nekaj, kar je pripeljalo do udeležbe na najzahtevnejših tekmovanjih.
Invalid Celje 1957 in ŠD Invalid Koper 1957. Po spletu okoliščin se je takrat v programu Zavoda za rehabilitacijo invalidov Slovenije
Želja po organizirani rekreaciji in športu se je pojavila tudi v Društvih invalidov, današnjih znašla skupina paraplegikov, ki jih je program športnih aktivnosti naravnost zasvojil.
društvih delovnih invalidov. Vzpostavili so sekcije za rekreacijo in šport, ki so se po letu Takratno vodstvo zavoda, direktor je bil Miro Vesel, tudi sam z amputacijo noge, je te
1962 reorganizirale v invalidska športna društva, omejena na občinsko raven. Prvo tako aktivnosti močno podpiralo. Strokovni vodja zavoda je bil dr. Slobodan Grobelnik, vodja
društvo je bilo leta 1962 ustanovljeno v Novi Gorici. Edino invalidsko športno društvo, ki oddelka za paraplegijo dr. Rajko Turk, strokovni sodelavec za področje rekreacijskih
je presegalo občinsko raven, je bilo leta 1972 ustanovljeno Invalidsko športno društvo dejavnosti pa Aleš Vest, diplomant Visoke šole za telesno kulturo v Ljubljani, današnje
Samorastnik, Ravne na Koroškem, ki deluje na območju celotne Mežiške doline. Fakultete za šport.
V Sloveniji se je z leti oblikovalo več kot 50 invalidskih športnih društev, ki so se kot Aleš Vest je prevzel nalogo treniranja športnih aktivnosti, zlasti atletike. Sledila je prva
organizatorji rekreacije ter občinskih, regijskih in republiških tekmovanj povezovala udeležba na paraolimpijskih (danes paralimpijskih) igrah v Heidelbergu leta 1972. Športniki
v Zvezo za rekreacijo in šport invalidov Slovenije, današnjo Zvezo za šport invalidov so se domov vrnili s tremi medaljami. Dobitnike medalj je sprejel predsednik Jugoslavije
Slovenije – Slovenski paralimpijski komite. Josip Broz Tito, zaradi česar je dosežek v javnosti dobil pravo, delno tudi medijsko veljavo.
Atletiki se je kmalu pridružila košarka na vozičkih pod vodstvom Petra Jakšeta.
V obdobju delovanja invalidskih športnih društev je dejavnost rekreacije in športa
dosegla veliko invalidov ter se prilagajala njihovim željam in sposobnostim. Upravičeno lahko trdimo, da je bil to resničen začetek vrhunskega športa invalidov ne le
Najpogostejše športne panoge so bile balinanje, kegljanje, namizni tenis, šah, plavanje, v Sloveniji, marveč tudi v Jugoslaviji.
atletika in alpsko smučanje. Kasneje so se jim pridružile panoge: športno strelstvo,
odbojka sede in ribolov.
Invalidska športna društva so zagotavljala redno rekreacijo in športno aktivnost
invalidov. Ob teh programih so se izkazali talentirani športniki, ki so ob redni in strokovni
vadbi postajali vrhunski tekmovalci ter reprezentanti Slovenije in nekdanje Jugoslavije, ki
so na mednarodnih tekmovanjih dosegali odmevne rezultate in osvajali medalje. Osnova
vsega tega so bili ustrezni programi rehabilitacije v Zavodu za rehabilitacijo invalidov
Slovenije in vzgojnovarstvenih zavodih (Zavod za usposabljanje invalidne mladine
Kamnik (Zuim Kamnik), Center slepih in slabovidnih Ljubljana in Škofja Loka, Center za
gluhe in naglušne, Šola Elvire Vatovec v Strunjanu in drugi).
Trdimo lahko, da brez invalidskih športnih društev ter drugih osnovnih oblik rekreacije in
športa, šport invalidov v preteklosti ne bi dosegel takega razvoja in prinašal odmevnih
rezultatov na evropskih in svetovnih prvenstvih ter paralimpijskih igrah.
V Hrastniku je bilo 13. aprila 1991 izvedeno zadnje državno prvenstvo
invalidov Jugoslavije in sicer v strelstvu.
Prvi nastop slovenskih športnikov invalidov na paralimpijskih igrah - otvoritev iger Heidelberg 1972
24 | Paralimpijski komite 60 let Paralimpijski komite 60 let | 25
