Page 22 - ZBORNIK ŠPORTA OB 60 LETNICI ZVEZE SIS-SPK

Leta 1986 stopi v veljavo funkcionalna klasifikacija – način uvrščanja invalidov v
kategorije po preostalih sposobnostih (in ne več samo po »obliki« invalidnosti).
CISS (gluhi športniki) in INAS-FID – sprva 14 držav (zveza za šport oseb z motnjo v
duševnem razvoju) – postaneta novi članici ICC (Mednarodni koordinacijski komite). Obe
organizaciji ohranita svojo organizacijsko strukturo.
Leta 1988 Mednarodni olimpijski komite prizna Specialno olimpijado (International Special
Olympics). SO je edina invalidska športna federacija s pravico uporabe besede »Olympics«.
Od tega leta naprej vse poletne paralimpijske igre potekajo na športnih objektih, ki so
jih uporabljali olimpijci neinvalidi. Začetek sodelovanja pri zimskih paralimpijskih igrah
nastopi 4 leta kasneje v Albertvillu, Francija.
Leta 1989 je bil v nemškem Duesseldorfu ustanovljen International Paralympic
Committee – Mednarodni paralimpijski komite (IPC). Prvi predsednik postane Kanadčan
dr. Robert Steadward.
Sedež novoustanovljene organizacije postane Bonn (Nemčija). V praksi ICC tvorijo 4
predsedniki CP-ISRA, IBSA, ISMGF in ISOD.
Maja postane »Savez za sport i rekreaciju invalida Jugoslavije« član Jugoslovanskega
olimpijskega komiteja (JOK).
Zveza za rekreacijo in šport invalidov Slovenije 17. 12. 1991 postane članica
Olimpijskega komiteja Slovenije.
Leta 1993 je bila na 4. generalni skupščini v Berlinu Slovenija sprejeta v Mednarodni
paralimpijski komite.
Uveden je bil nov znak – logo IPC s tremi liki (korejski Tae-Guks) namesto s petimi; ti liki so
bili noviteta na igrah v Seulu. Razlog za uvedbo novega znaka je bila zahteva MOK, saj je
znak s petimi liki preveč spominjal na znak Mednarodnega olimpijskega komiteja (5 Tae-
Guksov v barvah in razporedu kot v znaku MOK).
Istega leta je bila ZRŠIS na generalni skupščini v San Joseju, Kostarika, sprejeta v IBSO
(International Blind Sports Association).
Leta 1999 se odprejo pisarne IPC s sedežem v Bonnu z 10 zaposlenimi uradniki. Istega leta
je bil ustanovljen Evropski paralimpijski komite s sedežem na Dunaju.
Leta 2000 si je poletne igre ogledalo več kot milijon gledalcev in po oceni še 300 milijonov
prek televizijskih zaslonov. Igre so bile prvič pokrite z Mednarodnim signalom.
Leta 2003 je bil za predsednika IPC izvoljen paraplegik (tudi košarkar na vozičkih) Philip
Craven, Velika Britanjija. Kasneje je dobil viteški naziv Sir.
Geslo IPC se je glasilo: »To Enable Paralympic Athletes to Achieve Sporting Excellence
and to Inspire and Excite the World« (Omogočiti paralimpijskim športnikom, da dosežejo
športno odličnost ter s tem svet navdihnejo in navdušijo). Novo geslo pa se glasi: »Spirit in
Motion« (»Duh v gibanju«).
Leta 2007 začne IPC izvajati program »Para Sport«, s katerim želi okrepiti zavedanje in
sodelovanje v parašportu.
Leta 2017 je bil za novega predsednika IPC izvoljen Andrew Parsons, športni delavec
neinvalid, kot predstavnik Brazilije.
22 | Paralimpijski komite 60 let
Začetki organiziranega delovanja Zveze
4
za rekreacijo in šport invalidov Slovenije
Ob uradni ustanovitvi Zveze za rekreacijo in šport invalidov Slovenije (zveza) leta 1962 Proti koncu
je njeno vodenje prevzel Miro Vesel, prvi predsednik. Leto pred tem pa je že potekal prvi šestdesetih, v
strokovni seminar za šport invalidov. V tistem času je bil Miro Vesel direktor Zavoda SR sedemdesetih in v
Slovenije za rehabilitacijo invalidov Ljubljana. Zato je bil naslov Zveze na lokaciji zavoda,
tj. na Linhartovi 51. Leta 1963 sta se Veselu kot redno zaposlena v zavodu pridružila začetku osemdesetih
Bojan Hrovatin, prof. šp. vzgoje, za šport invalidov in strokovni vodja za rehabilitacijo let prejšnjega stoletja
so se ustanavljale
invalidov, dr. Slobodan Grobelnik. Vsi trije so bili veliki podporniki športa invalidov, saj so
nam v začetku organiziranega delovanja na republiški ravni nudili vso potrebno pomoč. nacionalne invalidske
organizacije, bodisi
Sedež Zveze se je konec šestdesetih za nekaj časa preselil na Topniško ulico, prav tako kot društva ali zveze.
v Ljubljani. Prostori so bili sicer ustrezni, vendar je bil dostop do njih zaradi stopnic
povsem neprimeren, predvsem za invalide na berglah ali celo na vozičkih. Ni bilo
druge možnosti, kot da so nas na pogovore in sestanke nosili po stopnicah. Kljub temu
pa je bil takratni predsednik Tekmovalne komisije Milan Mirtič neizprosen. Aktiviral je
različne kategorije invalidov ter že v tistih časih organiziral tako imenovano akademijo
športa invalidov v hali Tivoli z več kot dvesto nastopajočimi invalidi v različnih športnih
vsebinah. Namen je bil predvsem šport invalidov predstaviti širši javnosti. Prireditev si
je v živo ogledalo več kot 2000 ljudi.
Zatem je za nekaj časa vodenje Zveze prevzel Stane Lavrič, zelo dejaven pa je bil
sekretar Vlado Dernač. Kasneje se je v krajšem času menjalo kar nekaj sekretarjev: Janez
Češnovar, Polde Hočevar in Bojan Klemenčič. Zvezo je leta 1982 ponovno kot predsednik
pričel voditi Miro Vesel, tudi sam invalid in navdušen športnik, predvsem smučar. Že
kot direktor Zavoda za rehabilitacijo invalidov je imel široke mednarodne povezave,
predvsem s skandinavskimi državami in sosednjo avstrijsko Koroško. Vzpostavil je tudi
stike z nekaj rehabilitacijskimi centri sosednjih držav.
V začetku osemdesetih je zveza pridobila polovico prostorov atrija v Ulici hercegovske
divizije v naselju BS3, skupaj z Zvezo delovnih invalidov Slovenije. Leta 1982 se je na
zvezi v administraciji redno zaposlila Danica Oman in bila članica kolektiva 22 let. Kljub
temu, da so bili prostori navidezno v pritličju, je bila notranjost povezana s stopnicami
oziroma strmo klančino. Ob naših obiskih ni bilo enostavno dobiti parkirnega mesta
(naselje so obdajali stanovanjski bloki). Saj poznamo rek, da v »španoviji še …«.
Zveza se je leta 1991 preselila na Malenškovo ulico 1. Poslovni prostori so bili v 1.
nadstropju brez dvigala in zato povsem neprimerni. Zvezo je takrat kot predsednik
vodil Janez Furlan, po njegovem odstopu pa nekaj časa kot v. d. Peter Ozmec. Zatem je
bil predsednik Zveze do leta 2001 Ernest Jazbinšek, delo generalnega sekretarja pa je
opravljal Igor Malič, in sicer v letih 1993–2013.
Po skoraj 40-letnem delovanju je zveza leta 2002 postala lastnica prilagojenih poslovnih
prostorov z zadostno površino na naslovu Cesta 24. junija 23 v Črnučah, kjer domuje še
danes. Prostori omogočajo nemoteno delovanje vodstva in strokovne službe.
Paralimpijski komite 60 let | 23