Page 139 - ZBORNIK ŠPORTA OB 60 LETNICI ZVEZE SIS-SPK

13 Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije
Anton Petrič
Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije je pred mnogimi leti razvila poseben socialni
Predstavitev članic Zveze ŠIS-SPK
program Šport in rekreacija, znotraj katerega se je v času, ko je Slovenija začela stopati
na samostojno pot, razvila Športna zveza gluhih Slovenije. Šport je eden najmočnejših
integracijskih dejavnikov ter je nepogrešljiv pri oblikovanju osebnosti gluhih, naglušnih
in gluhoslepih pri njihovi socializaciji in vključevanju v širše okolje.
Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije (ZDSSS) Že kmalu po prvi svetovni vojni so gluhi športni zanesenjaki začeli organizirano

Blaž Saksida delovati v športnih društvih in klubih, ki so se kasneje povezali v mednarodno krovno
organizacijo športa gluhih – ustanovili so jo leta 1924 v Parizu pod nazivom Le Comité
Prva organizacija slepih je bila ustanovljena leta 1920, imenovala pa se je Podporno International des Sports Silencieux in jo nekaj let kasneje preimenovali v Le Comité
društvo slepih. Za lažje delo na terenu so postopoma ustanovili podružnične okrajne International des Sports des Sourds – CISS. Takrat so, prav tako v Parizu, potekale prve
odbore, ki so se večkrat preoblikovali in preimenovali, saj so se prilagajali sprotnim
potrebam članstva, predpisom in spreminjanju lokalne samouprave. Iz nekaterih svetovne igre gluhih, zametki današnjih olimpijskih iger gluhih. Leta 2001 je predsednik
odborov so se v kasnejših letih oblikovala medobčinska društva slepih in slabovidnih. Mednarodnega olimpijskega komiteja Juan Antonio Samaranch z dekretom priznal
Tako zveza danes povezuje devet društev, v katera je včlanjenih okoli 3600 članov. obstoj olimpijskih iger gluhih.
ZDSSS deluje v javnem interesu ter ima status reprezentativnosti za slepe in slabovidne. Šport gluhih v Sloveniji ne bi bil tako prepoznaven oziroma se ne bi prebil iz
Za potrebe slepih in slabovidnih je razvila številne posebne socialne programe in anonimnosti, če se ne bi gluhi športniki udeleževali velikih mednarodnih tekmovanj, kot
storitve, ki jih izvaja kot dopolnitev dejavnosti javnih služb, namesto njih ali v obliki so svetovna in evropska prvenstva ter olimpijske igre gluhih. Prvi preboj je naredil Anton
samostojne dejavnosti. Vse programe izvaja z namenom, da se lahko slepi in slabovidni Kogovšek, ki je leta 1953 osvojil dve medalji – srebrno v smuku in bronasto v kombinaciji
čim bolj neodvisno in enakopravno vključujejo v družbeno okolje. – na zimskih olimpijskih igrah gluhih v Oslu na Norveškem.

Šport je v življenju slovenskih gluhih športnikov pomembno vlogo igral že v času
Šport in rekreacija slepih in slabovidnih nastopanja v jugoslovanskih reprezentancah, tako v zimskih kot letnih športih. Ob
osamosvojitvi Slovenije naša zveza še ni bila članica evropskih in svetovnih združenj
Športno-rekreativna dejavnost se je med slepimi v Sloveniji začela organizirano uvajati športa gluhih. Zgodovinski dogodek, tako za našo zvezo kot tudi za Slovenijo, se je
kmalu po ustanovitvi Zveze slepih, ki je v svojem programu ustrezno mesto namenila
tudi športu in rekreaciji. Program športno-rekreativne dejavnosti je bil v začetku zgodil leta 1992. Na kongresu EDSO 13. marca 1992 sta bila slovenska predstavnika
vključen v program splošne skrbi za slepe, da bi slepe čim hitreje vključevali v družbo in Janez Slatinšek in Aljoša Redžepovič uspešna. Naslednji dan se je v Serre Chevalieru
organizirano uporabo prostega časa. Kasneje sta se šport in rekreacija v programih Zveze začelo tekmovanje v veleslalomu in superveleslalomu, na katerem so gluhi športniki
slepih Slovenije vse pogosteje pojavljala kot samostojna dejavnost. osvojili prve medalje.
V Zavodu za slepo in slabovidno mladino v Ljubljani (današnji Center IRIS), pri Zvezi Še en pomemben mejnik se je zgodil leta 1996 v ekipnem športu, ko so gluhi košarkarji
slepih ter v manjši meri tudi v domu slepih v Škofji Loki (leta 1964 se je z invalidskimi na evropskem prvenstvu v Krakovu na Poljskem osvojili bronasto medaljo. Ne moremo
delavnicami za slepe združil v Center za rehabilitacijo in varstvo slepih Slovenije) so se pa prezreti pomembnega podatka, da je v Rimu leta 2001 košarkarska reprezentanca
v 50. letih 20. stoletja začeli ukvarjati s posameznimi športnimi disciplinami, organizirali gluhih Slovenije z legendarnim trenerjem Petrom Brumnom v finalni tekmi proti
so tudi športne tečaje. Sprva je imela športna dejavnost rekreativni značaj, kasneje pa je Američanom osvojila srebrno medaljo, prvo ekipno na olimpijskih igrah gluhih.
prerasla tudi v tekmovalne discipline.
Samo Petrač je bil izbran za enega najboljših svetovnih športnikov gluhih zadnjega
Tako je Zveza slepih v 60. letih pričela prirejati tekmovanja za svoje člane v nekaterih obdobja, Miha Zupan pa za najboljšega gluhega športnika leta 2010 na svetu. Poleg
športnih disciplinah, kasneje pa se je pokazala potreba po razširitvi dejavnosti v
različnih športnih panogah. Danes slepi in slabovidni aktivno sodelujejo v številnih tega je prejemnik posebnega priznanja predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja
športnih disciplinah: showdownu (namiznem tenisu za slepe), golbalu (igri z zvenečo »Jabolko navdiha«.
žogo), steznem in vrtnem kegljanju, govorečem pikadu, teku in maratonu, plavanju, Opaziti je bilo mogoče veliko predsodkov do gluhih športnikov in športa gluhih. Borili
paratriatlonu, paraplezanju, kolesarjenju s tandemi in planinarjenju. smo se z nerazumevanjem športa gluhih s strani države in družbe. A se je obrestovalo.
Slepi športniki so bili zelo uspešni tudi na paralimpijskih igrah v posamezni in ekipni Zahvala gre tudi Zvezi društev gluhih in naglušnih Slovenije, ki je ves čas verjela v
konkurenci. Zveza slepih kot članica Zveze ŠIS-SPK uspešno sodeluje v vseh njenih uspešnost programa športa gluhih, ter nekdanjemu predsedniku Športne zveze gluhih
organih, predvsem pa zelo usklajeno v programih športa invalidov. Slovenije Janezu Slatinšku in mag. Aljoši Redžepoviću, ki je kot takratni sekretar zveze
skrbel za nemoten razvoj športa gluhih.

138 | Paralimpijski komite 60 let Paralimpijski komite 60 let | 139