Page 138 - ZBORNIK ŠPORTA OB 60 LETNICI ZVEZE SIS-SPK

13 Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije
Predstavitev članic Zveze ŠIS-SPK
Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije (ZDSSS)
Blaž Saksida
Prva organizacija slepih je bila ustanovljena leta 1920, imenovala pa se je Podporno
društvo slepih. Za lažje delo na terenu so postopoma ustanovili podružnične okrajne
odbore, ki so se večkrat preoblikovali in preimenovali, saj so se prilagajali sprotnim
potrebam članstva, predpisom in spreminjanju lokalne samouprave. Iz nekaterih
odborov so se v kasnejših letih oblikovala medobčinska društva slepih in slabovidnih.
Tako zveza danes povezuje devet društev, v katera je včlanjenih okoli 3600 članov.
ZDSSS deluje v javnem interesu ter ima status reprezentativnosti za slepe in slabovidne.
Za potrebe slepih in slabovidnih je razvila številne posebne socialne programe in
storitve, ki jih izvaja kot dopolnitev dejavnosti javnih služb, namesto njih ali v obliki
samostojne dejavnosti. Vse programe izvaja z namenom, da se lahko slepi in slabovidni
čim bolj neodvisno in enakopravno vključujejo v družbeno okolje.
Šport in rekreacija slepih in slabovidnih
Športno-rekreativna dejavnost se je med slepimi v Sloveniji začela organizirano uvajati
kmalu po ustanovitvi Zveze slepih, ki je v svojem programu ustrezno mesto namenila
tudi športu in rekreaciji. Program športno-rekreativne dejavnosti je bil v začetku
vključen v program splošne skrbi za slepe, da bi slepe čim hitreje vključevali v družbo in
organizirano uporabo prostega časa. Kasneje sta se šport in rekreacija v programih Zveze
slepih Slovenije vse pogosteje pojavljala kot samostojna dejavnost.
V Zavodu za slepo in slabovidno mladino v Ljubljani (današnji Center IRIS), pri Zvezi
slepih ter v manjši meri tudi v domu slepih v Škofji Loki (leta 1964 se je z invalidskimi
delavnicami za slepe združil v Center za rehabilitacijo in varstvo slepih Slovenije) so se
v 50. letih 20. stoletja začeli ukvarjati s posameznimi športnimi disciplinami, organizirali
so tudi športne tečaje. Sprva je imela športna dejavnost rekreativni značaj, kasneje pa je
prerasla tudi v tekmovalne discipline.
Tako je Zveza slepih v 60. letih pričela prirejati tekmovanja za svoje člane v nekaterih
športnih disciplinah, kasneje pa se je pokazala potreba po razširitvi dejavnosti v
različnih športnih panogah. Danes slepi in slabovidni aktivno sodelujejo v številnih
športnih disciplinah: showdownu (namiznem tenisu za slepe), golbalu (igri z zvenečo
žogo), steznem in vrtnem kegljanju, govorečem pikadu, teku in maratonu, plavanju,
paratriatlonu, paraplezanju, kolesarjenju s tandemi in planinarjenju.
Slepi športniki so bili zelo uspešni tudi na paralimpijskih igrah v posamezni in ekipni
konkurenci. Zveza slepih kot članica Zveze ŠIS-SPK uspešno sodeluje v vseh njenih
organih, predvsem pa zelo usklajeno v programih športa invalidov.
138 | Paralimpijski komite 60 let
Anton Petrič
Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije je pred mnogimi leti razvila poseben socialni
program Šport in rekreacija, znotraj katerega se je v času, ko je Slovenija začela stopati
na samostojno pot, razvila Športna zveza gluhih Slovenije. Šport je eden najmočnejših
integracijskih dejavnikov ter je nepogrešljiv pri oblikovanju osebnosti gluhih, naglušnih
in gluhoslepih pri njihovi socializaciji in vključevanju v širše okolje.
Že kmalu po prvi svetovni vojni so gluhi športni zanesenjaki začeli organizirano
delovati v športnih društvih in klubih, ki so se kasneje povezali v mednarodno krovno
organizacijo športa gluhih – ustanovili so jo leta 1924 v Parizu pod nazivom Le Comité
International des Sports Silencieux in jo nekaj let kasneje preimenovali v Le Comité
International des Sports des Sourds – CISS. Takrat so, prav tako v Parizu, potekale prve
svetovne igre gluhih, zametki današnjih olimpijskih iger gluhih. Leta 2001 je predsednik
Mednarodnega olimpijskega komiteja Juan Antonio Samaranch z dekretom priznal
obstoj olimpijskih iger gluhih.
Šport gluhih v Sloveniji ne bi bil tako prepoznaven oziroma se ne bi prebil iz
anonimnosti, če se ne bi gluhi športniki udeleževali velikih mednarodnih tekmovanj, kot
so svetovna in evropska prvenstva ter olimpijske igre gluhih. Prvi preboj je naredil Anton
Kogovšek, ki je leta 1953 osvojil dve medalji – srebrno v smuku in bronasto v kombinaciji
– na zimskih olimpijskih igrah gluhih v Oslu na Norveškem.
Šport je v življenju slovenskih gluhih športnikov pomembno vlogo igral že v času
nastopanja v jugoslovanskih reprezentancah, tako v zimskih kot letnih športih. Ob
osamosvojitvi Slovenije naša zveza še ni bila članica evropskih in svetovnih združenj
športa gluhih. Zgodovinski dogodek, tako za našo zvezo kot tudi za Slovenijo, se je
zgodil leta 1992. Na kongresu EDSO 13. marca 1992 sta bila slovenska predstavnika
Janez Slatinšek in Aljoša Redžepovič uspešna. Naslednji dan se je v Serre Chevalieru
začelo tekmovanje v veleslalomu in superveleslalomu, na katerem so gluhi športniki
osvojili prve medalje.
Še en pomemben mejnik se je zgodil leta 1996 v ekipnem športu, ko so gluhi košarkarji
na evropskem prvenstvu v Krakovu na Poljskem osvojili bronasto medaljo. Ne moremo
pa prezreti pomembnega podatka, da je v Rimu leta 2001 košarkarska reprezentanca
gluhih Slovenije z legendarnim trenerjem Petrom Brumnom v finalni tekmi proti
Američanom osvojila srebrno medaljo, prvo ekipno na olimpijskih igrah gluhih.
Samo Petrač je bil izbran za enega najboljših svetovnih športnikov gluhih zadnjega
obdobja, Miha Zupan pa za najboljšega gluhega športnika leta 2010 na svetu. Poleg
tega je prejemnik posebnega priznanja predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja
»Jabolko navdiha«.
Opaziti je bilo mogoče veliko predsodkov do gluhih športnikov in športa gluhih. Borili
smo se z nerazumevanjem športa gluhih s strani države in družbe. A se je obrestovalo.
Zahvala gre tudi Zvezi društev gluhih in naglušnih Slovenije, ki je ves čas verjela v
uspešnost programa športa gluhih, ter nekdanjemu predsedniku Športne zveze gluhih
Slovenije Janezu Slatinšku in mag. Aljoši Redžepoviću, ki je kot takratni sekretar zveze
skrbel za nemoten razvoj športa gluhih.
Paralimpijski komite 60 let | 139