Page 46 - KORAK 2023

V SPOMIN

V spomin Julijani Kralj

Julijana Kralj - Julčka se je rodila kot drugi otrok v družini
Kralj, februarja leta 1945. Njena zgodnja otroška leta so minila
v družini šestih otrok v hribovski vasi Bezenškovo Bukovje,
pod Konjiško goro. Pri devetih letih se je z družino preselila
v Črešnjice kjer je oče kupil 14 ha veliko kmetijo. Tam se je
družina povečala še za enega brata in dve sestri, tako, da
je bilo v družini devet otrok. Po pouku je morala delati na
kmetiji, učila se je lahko le pozno zvečer ob petrolejki.
Že v poznih otroških letih je sklenila, da bo takšnemu
življenju ubežala. Čeprav so starši želeli, da bi se po končani
osnovni šoli izučila za krojačico, se je brez njihove vednosti
vpisala na srednjo ekonomsko šolo. Po tem, ko je izvedela, da
je sprejeta na šolo, je obveljala njena odločitev, a je morala
štiri leta dan za dnem vstajati ob peti uri, pešačiti debelo uro
do avtobusne postaje, prav toliko nazaj. Običajno je morala
pomagati na domačiji in ji je za učenje ostalo malo ali nič
časa, kar se je poznalo pri šolskem uspehu, a kljub težkim področju. Pobuda je bila sprejeta in to so bili prvi zametki
razmeram je zmogla dovolj znanja in opravila zaključni laične oblike socialnega dela ter pomoči za tetraplegike
izpit, kar je bil zanjo nedvomno zelo velik uspeh. Po končani in paraplegike, ki se bolj strokovno in obširno izvaja še
srednji šoli se je zaposlila v Lesno industrijskem podjetju. dandanes. Naslednja tri leta in pol je bila poleg dela pri
Delala je v računovodstvu in bila tam zaposlena sedem let. komisiji tudi blagajničarka, opravljala je tudi nekaj tajniških
Ob delu je študirala tudi na Višji ekonomsko-komercialni šoli del. Po ustanovitvi lokalnih društev in združitev le teh v Zvezo
(VEKŠ Maribor, Oddelek Celje). paraplegikov Slovenije, je bila leta 1980 izvoljena za prvo
15. januarja leta 1972 pa je kot sovoznica doživela prometno predsednico današnjega Društva paraplegikov jugozahodne
nesrečo. Usodna je bila poledenela cesta, slabe gume, Štajerske. Društvo je imelo svoj sedež najprej v Laškem, nekje
nepazljiv voznik in betonski steber ograje, ki je Julijano ob na hodniku v Zdravilišču. Po njeni zaslugi je društvo med
nesreči zadel v hrbtenico. Po rehabilitaciji na Soči v Ljubljani, prvimi dobilo v najem poslovne prostore v Celju. Društvu je
so ji v podjetju, kjer je bila zaposlena, ponudili možnost, da predsedovala en mandat, nato pa se bolj posvetila hčerki,
lahko sama izbira med invalidsko upokojitvijo ali vrnitvijo ki je takrat pričela hoditi v šolo. Kasneje je pri Društvu oz.
na delo, a zaradi nedostopnosti ne bi mogla več opravljati Zvezi 8 let vodila ženske dejavnosti. Namen programa ni bilo
prejšnjega dela. Nenazadnje je bila tedaj tudi takšna praksa, le druženje, temveč spodbujanje razvoja dela na področju
da so vse invalide upokojevali po hitrem postopku. Julčko so problematike žensk s paraplegijo in tetraplegijo.
upokojili kar na daljavo. Takratna družba za aktivno delo na področju ženske
Največja njena težava, ki ji je onemogočala vrnitev v invalidske problematike ni kazala pretiranega posluha. Tudi
normalno življenje je bilo stanovanje, ki ga je imela v v organizaciji niso imele dovolj podpore za razvoj programa.
Slovenskih Konjicah v IV. nadstropju, kamor se je vrnila po Po ukinitvi ženskih dejavnosti na Zvezi paraplegikov, kjer je
rehabilitaciji, vendar stavba ni premogla dvigala. Kot edina te dejavnosti vodila med letoma 1990 in 2000, so se ženske
možnost za rešitev stanovanjskega problema ji je bilo odločile, da ustanovijo svoje društvo Vizija, ki je razvijalo in
ponujeno, da jo preselijo v Lambrechtov dom, kar je Julčka izvajalo dva programa »Zmanjšanje socialne izključenosti
odločno odklonila. Zato je poskušala vse, kar bi ji lahko in aktivno staranje invalidov« ter program »Nasilje nad
prineslo rešitev. Tudi v kabinet predsednika Jugoslavije Tita invalidi«. Društvo je tudi odprlo Varno hišo za invalidne
je pisala misleč, da škodovati ne more. Po nekako dveh osebe, ki jo je poimenovalo »Hiša zaupanja«.
mesecih pa je na veliko presenečenje prejela v slovenščini Za svoje delo je Julčka prejela številna priznanja. Leta 2011
napisan odgovor, v katerem so pozvali takratno slovensko je prejela naziv Prostovoljka leta 2011 v kategoriji žensk nad
skupščino, da posreduje v občini za dodelitev pritličnega 30 let. Veliko ji je pomenil tudi Srebrni konjiški grb, ki so ji ga
stanovanja. To se je potem v kratkem času tudi zgodilo. In po dodelili za dolgoletno delo na področju invalidskega varstva v
dolgih treh letih ji je končno uspelo rešiti njeno stanovanjsko Občini Slovenske Konjice. Julčka je tudi prejemnica priznanja
vprašanje. Naj osebnost v letu 2021 za življenjsko delo, ki ga je podelil
Kmalu po nesreči se je vključila v invalidski šport. Trenirala lokalni časopis Novice. Leta 2020 je v predsedniški palači
je atletiko in dosegla kar nekaj vidnih rezultatov iz evropskih prejela tudi Nagrado za izjemne dosežke pri opravljanju
prvenstev, ki so bila na Dunaju in enkrat v Rimu, a bolj kot prostovoljstva, gre za najvišje državno priznanje na področju
ona sama, so v njej športnico videli drugi. prostovoljstva. Leta 2022 pa je prejela tudi plaketo Državnega
Leta 1978 je rodila hčerko Renato in zanjo se je pričelo novo sveta za prostovoljno delo, je tudi prejemnica zlate plakete
življenjsko obdobje. Materinstvo je zamenjalo tekmovalni in posebnega priznanja za dolgoletna prizadevanja za
šport in delo pri takratnem Društvu paraplegikov celjske izboljšanje življenja gibalno oviranih ljudi ob 50. letnici Zveze
regije. paraplegikov Slovenije.
Da rodi ženska na vozičku, je bil tistikrat velik tabu, okolica Julčka je tudi avtorica dveh knjig »Za lepše in prijaznejše
tega še ni zmogla povsem sprejeti, vendar se s tem ni življenje s paraplegijo in tetraplegijo« in »Čar stekla«.
obremenjevala. Čeprav nas je Julčka zapustila, bo njena dediščina v boju za
V svojem življenju se je velikokrat selila. Svoj topel dom si socialne pravice invalidov ostala kot lučka upanja in navdih
je nazadnje delila s hčerko in vnukom v novozgrajeni hiši v za nadaljnje delo. Njena strast, predanost in neomajna volja
Slovenskih Konjicah. bodo večno živeli v spominu tistih, ki so bili deležni njenega
Poleg športa je bila zelo aktivna tudi v organih Zveze neizmernega vpliva. Njeno delo nas spominja, da je boj za
paraplegikov, ki je takrat delovala še kot Društvo paraplegikov pravičnost in enakost neskončen in da se moramo združiti,
Slovenije. Že v času rehabilitacije je popoldneve na pobudo da bi uresničili njeno vizijo boljšega in bolj vključujočega
oddelčnega zdravnika preživljala ob urejanju ankete s katero sveta za vse nas.
je zbrala veliko koristnih podatkov tudi s področja sociale, Spominu na Julijano Kralj -Julčko se pridružuje tudi društvo
zato je vodstvu Društva paraplegikov Slovenije predstavila Vizija.
pobudo, da bi imenovali komisijo za delo na socialnem Janez Hudej

46 I December 2023