Page 128 - ZBORNIK ŠPORTA OB 60 LETNICI ZVEZE SIS-SPK

Paralimpijske igre
Henrik Übeleis intervjuja
paraatleta Ivana Gabrška
Jože Globokar dolgoletni
poročevalec o športu invalidov
v različnih medijih
128 | Paralimpijski komite 60 let
Od iger v Londonu leta 2012 zveza tesno in uspešno sodeluje z Vidom Ponikvarjem, ki
Paralimpijske igre Toronto, Kanada 1976 – Jugoslavija se zaradi nastopa Južnoafriške
republike iger protestno ni udeležila.
Paralimpijske igre, udeležba reprezentance Jugoslavije: Arnhem, Nizozemska
1980; Aylesbury, Stoke Mandeville, Velika Britanija 1984; Seul, Južna Koreja 1988,
organiziranega poročanja ni bilo.
Paralimpijske igre Barcelona 1992
Ob prvem nastopu slovenske reprezentance invalidov na paralimpijskih igrah Barcelona
1992 v slovenskih medijih praktično ni bilo poročanja.
Paralimpijske igre Atlanta 1996 je prvič spremljal poklicni novinar Radia Slovenija
Franek Trefalt.
Pred paralimpijskimi igrami Sydney 2000 je zvezi uspel dogovor z dvema
pomembnima medijskima hišama, in sicer RTV Slovenija in STA, da bosta poslej redno
poročali s paralimpijskih iger. Ta dogovor je bistveno spremenil medijsko spremljanje
športa invalidov – parašporta. Zlasti STA s svojo mrežo naročnikov pokriva celotno
Slovenijo ter tako omogoča spremljanje tekmovanj in rezultatov v športu invalidov.
Poročanje v medijih bistveno prispeva k pozitivni spremembi odnosa družbe do
invalidov in parašporta.
Iz Sydneyja 2000 sta poročala Uroš Vovk (RTVS) in Tomaž Bregar (STA). Tomaž Bregar od
takrat dalje redno spremlja paralimpijske igre.
Med letoma 2001 in 2009 je z zvezo aktivno sodeloval Vlado Lipovšek, ki je bil zadolžen
za stike z javnostmi, predvsem pa za popularizacijo športa invalidov. Na njegov
predlog je nastala oddaja Parašport, ki so jo predvajali na Šport TV in na nekaterih
regionalnih televizijah. Vlado Lipovšek je s svojo ekipo za 2. dnevnik TVS pripravljal
prispevke s poletnih paralimpijskih iger (Atene 2004 in Peking 2008).
S paralimpijskih iger v Atenah 2004 sta prav tako poročala Uroš Vovk (RTVS) in Tomaž
Bregar (STA). Na področju fotografije smo v Atenah leta 2004 na igrah prvič imeli
svojega fotografa, to vlogo je odlično opravil Ivo Drinovec.
Paralimpijske igre v Londonu (2012) so bile že druge igre, na katerih je imela TV
Slovenija svojega predstavnika. Iz Londona sta poročali Meta Zoran in Antonija Ražen.
S poletnih paralimpijskih iger v Riu (2016) in Tokiu (2021) je poročala Antonija Ražen.
Na zimskih paralimpijskih igrah je bil novinar TV Slovenija do sedaj prisoten le enkrat
– leta 2014 se je iz Sočija javljal David Jakopič. Novinarji Radia Slovenija so bili prvič
z nami že leta 1996, ko je z reprezentanco v ZDA potoval novinar Franek Trefalt, v
nadaljevanju pa so reprezentanco spremljali Marko Pangerc, Uroš Vovk, Marko Cirman
in Marko Polak. Pomemben prispevek ima tudi Andreja Okorn.
Prelomnico v televizijskem poročanju pomenijo igre v Tokiu (2021) in Pekingu (2022).
RTV Slovenija je leta 2021 prvič v celoti neposredno prenašala otvoritev paralimpijskih
iger, leta 2022 pa smo lahko prvič v zgodovini spremljali tudi neposredni prenos
tekme slovenskega športnika na zimskih paralimpijskih igrah na zaslonih nacionalne
televizije, in sicer nastopa Jerneja Slivnika. Na področju medijske prepoznavnosti je bil
narejen velik korak naprej tudi z oddajo Zmorem! med letoma 2017 in 2022.
tako že dobro desetletje skrbi za fotografski material naše zveze. K popolnitvi arhiva
zveze je pomagal tudi Ljubo Stojanovič, nekdanji fotograf Dela, ki je zvezi podaril
bogat arhiv, ki ga je ustvaril ob spremljanju in sodelovanju s Henrikom Übeleisom,
zagotovo pionirjem poročanja o športu invalidov v slovenskih medijih.
Druga tekmovanja
Šport invalidov – parašport pa ni omejen le na paralimpijske igre, ki so sicer največji
športni dogodek na svetu. Poleg tega so pomembne olimpijske igre gluhih ter igre
specialne olimpijade.
V medijih se poroča tudi o mednarodnih tekmovanjih parašporta, ki so organizirana v
Sloveniji. TVS je med drugim prikazala del tekme košarke na vozičkih, s komentarjem
Igorja Berganta je prenašala finale EP v namiznem tenisu 2007 v Kranjski Gori. Mediji
posvečajo pozornost vsakoletnemu tekmovanju v namiznem tenisu v Laškem.
Športu invalidov je v preteklosti veliko pozornosti posvetil Tone Fornezzi – Tof s svojo
akcijo Zlata selekcija, v kateri je nastopala vrsta vrhunskih športnikov neinvalidov.
Zadnja leta močno narašča vpliv družabnih omrežij. Skozi njih se pretakajo mnoge
informacije, ki pomenijo obveščenost o dogodkih povsod po svetu, to pa pomeni tudi
oblikovanje družbene zavesti. Pomemben del tega je zavest o invalidih in športu invalidov.
Dosežki na področju pohodov v hribe
Obiskovanje hribov in gora so prvi pričeli slepi in slabovidni, in sicer z izleti v bližnjo
okolico, hitro pa so začeli s pohodi tudi na zahtevnejše vrhove.
Med letoma 1966 in 1973 je skupina slepih in slabovidnih opravljala pohode po
Slovenski planinski transverzali. Leta 1998 je skupina treh članov ZDSSS (Borko Kregar,
Franc Kersnik in Stane Padežnik) krenila na osvajanje Kilimanjara, Kersnik in Padežnik sta
odpravo uspešno končala.
Prvi poznan obiskovalec hribov in gora med telesnimi invalidi v Sloveniji je bil Miro Vesel,
ki je okrog leta 1955 z berglami prišel na Grossglockner.
Leta 1994 se je začelo desetletje, ko so invalidi v organizaciji Zveze za šport invalidov
Slovenije redno obiskovali hribe in gore. V letih 1984–1991 je bilo izvedenih 21 pohodov
v gore, med njimi šestkrat na Triglav. Skupno se je teh pohodov udeležilo več kot 350
invalidov, ki so jih občasno spremljali tudi pripadniki JLA.
Septembra 1989 sta Ivan Gindiciosi in Ernest Jazbinšek, oba z nadkolensko amputacijo
noge, v spremstvu gorskih vodnikov iz PD Ljubljana Matica preplezala slovensko smer v
severni triglavski steni. O vzponu je Televizija Slovenija posnela film.
Za posebno zgodbo o obiskovanju gora v Sloveniji in tujini je poskrbel Mirko Lebar
(dvojni nadkolenski amputiranec), ki je opravil številne zahtevne vzpone.
Zadnja leta se je med invalidi pojavil nov šport: paraplezanje. V tej športni disciplini
dosegajo odmevne rezultate tudi slovenske športnice in športniki. Ernest Jazbinšek
Paralimpijski komite 60 let | 129