IZLET ČLANOV DRUŠTVA NAS JE POPELJAL V ZGODOVINO
Društvo paraplegikov jugozahodne Štajerske je v soboto 31. avgusta organiziralo vsakoletni izlet članov društva. Letošnjega se je udeležilo 23 članov in njihovih spremljevalcev. Obiskali smo Muzej na prostem v Rogatcu in Muzej krapinskih neandertalcev v Krapini. Na zbirnem mestu pred društvenimi prostori smo se zbrali do 9. ure, prevzeli slasten rogljiček in plastenko vode, ki nam jih je pripravilo društvo, in se razdelili v tri kombije ter se podali na pot.
Na tem mestu bi se tudi zahvalil Ljubljanskemu in Mariborskemu društvu za izposojo njihovih kombijev. Pot nas je vodila mimo Šentjurja, Grobelnega, Šmarja pri Jelšah vse do Rogatca do Muzeja na prostem, ki je največji takšne vrste v Sloveniji. Leži med Donačko goro in Bočem. Muzej je začel nastajati leta 1981 na območju nekdanjega močvirja, ko so tja postavili originalno Šmitovo hišo, ki je še danes osrednja stavba muzeja, ki poleg tega obsega tudi: čebelnjak, gospodarsko poslopje, svinjak štalunci, kozolec toplar, trgovino za mešanim blagom lodn, kovačnico, viničarsko hišo, kanarsko bajto ter tudi polsko stranišče na štrbunk, panonski vodnjak štepih na čaplo in zeliščarski vrt.
Šmitovo hišo so prestavili iz originalne lokacije tako da so jo razstavili, oštevilčili posamezne dele in jo na mestu muzeja ponovno sestavili. Hiša je bila sicer zgrajena med letoma 1816 in 1818 in je subpanonskega tipa. Tudi njena notranjost je tradicionalna in sicer naravnost skozi vhod je črna kuhinja, desno dnevni prostor hiša in manjša soba štiblc, desno od vhoda pa dekliška soba hiška in shramba špajza. Po tleh je glina.
Pokrita je seveda s slamo, kakor tudi večina ostalih objektov v muzeju. Ostala poslopja so natančne kopije stavb, ki so včasih stale na tem območju. Navdušila sta nas predvsem gospodarsko poslopje, ki vsebuje tudi vinsko klet in s tem naprave za predelavo sadja kot so: sadni mlin, preša, stiskalnica za grozdje. Pod poslopje spadajo tudi brusni kamen na nožni pogon, voz lojtrnik ter drugo orodje tistega časa.
Žito so mlatili s cepci ali mlatilnim strojem, ki so ga sprva gnali na roke, kasneje pa s pomočjo živine na gepelj. Kovačnica je rekonstrukcija Moredejeve kovačije iz leta 1930, od koder je tudi vse originalno kovaško orodje. Za oblikovanje železnih predmetov potrebujemo temperaturo do 1000 stopinj, za kar je poskrbel meh iz usnja in lesa povezan z ognjiščem. Ogledali smo si tudi tnalo s 125 kg težkim nakovalom, ki je za kovača delovna miza. Na steni je tudi ročna vrtalna naprava, ki je 10 krat večja od današnjih vrtalnikov, sistem vrtanja pa je popolnoma enak. Za konec smo lahko kupili tudi izdelke, ki nastanejo iz pridelkov muzeja, kjer sicer organizirajo tudi številne prireditve, delavnice za otroke in odrasle. Muzej si je možno ogledati tudi z inteaktivnimi očali. Je največji muzej ljudskega stavbarstva na slovenskem, nominiran leta 1997 za evropski muzej leta in razglašen za kulturni spomenik državnega pomena.
Polni čudovitih vtisov smo se odpeljali preko meje na našo drugo točko tokratnega izleta in sicer v Krapinski muzej neandertalcev na Hrvaškem. Pričakala nas je moderna stavba, ki omogoča tudi neovirano gibanje z invalidskimi vozički. Muzej je prejemnik številnih nagrad in nam je predstavil življenje neandertalca, prav tako pa smo spoznali tudi zgodbo o nastanku sveta, zgodovini planeta Zemlja in nastanku prvih organizmov.
Nastanek muzeja sega v leto 1899, ko je učitelj Josip Rehorič poslal Gragotinu Gorjanoviču Krambergerju kosti, ki so jih našli. Stekle so raziskave, ki so trajale šest let in ekipa paleontologa, arheologa in geologa Gorjanoviča je našla približno devetsto kosti, ostanke kamnitih orodij iz obdobja paleolitika, ter tudi ostanke številnih živali tistega časa. Ugotovili so, da ostanki segajo vse do 130.000 let v preteklost. Skozi leta so prišli do ugotovitve, da je na tem mestu živelo med 60 in 70 praljudi. Neandertalci so bili sicer visoki okoli 158 centimetrov in imeli močnejšo postavo kot ljudje. Gre tudi za prvi paleontološki spomenik na Hrvaškem in je še danes eno najpomembnejših paleoantropoloških najdišč na svetu. Gre tudi za zaščiteno območje. Muzej je bil ustanovljen 1969 leta kot Krapinjski muzej evolucije.
V današnjo novo moderno stavbo pa so se preselili leta 2004. V samem muzeju smo si najprej ogledali poučen igrano dokumentarni film o življenju pračloveka na območju Krapine, nato pa nas je vodička popeljala čez muzej in nam na slikovit način predstavila zgodovino izkopavanj, takratne akterje in zgodovino muzeja. V muzeju smo si ogledali razstavljene predmete, kosti in orodja, ki so jih našli na najdišču v Krapini. Prav tako smo na grafiki videli kje je bilo kaj zakopano in kako globoko so segali ostanki. Videli smo lahko tudi primerjavo med postavo neandertalca in modernega človeka. Ogledal smo si tudi animacijo nastanka vesolja, naše galaksije in s tem tudi nastanek našega planeta Zemlje. Razstava nastanka zemlje je ponazorjena kot 24 ur in skozi slikovni material nas popelje od nastanka življena pa vse do danes. Prikaz je res zanimiv. Razvoj človeka je predstavljen v obliki kipov v naravni velikosti vse od opice do sedanje postave. Za konec smo se še zahvalili naši vodički za zanimivo in poučno predstavitev muzeja in se odpravili nazaj v Slovenijo. Po dveh izobraževalnih postankih, smo že komaj čakali na kosilo, ki smo si ga privoščili v Gostilni Krpan v Šmarju pri Jelšah. Prijazno osebje nam je postreglo z res okusno hrano, pa tudi osvežilna pijača nam je še kako prijala po napornem in vročem dnevu.
Za konec smo se torej še malo po družili in se prijetno siti in odžejani počasi odpeljali proti Celju, oziroma našim domovom. Upajmo, da bodo tudi prihodnji izleti podobno zanimivi kot je bil letošnji. Lepo pa bi bilo, da bi se mogoče odzvali nekoliko bolj številčno.
Aleš Povše
