AKADEMIJA Zavoda VOZIM 2024

V sredo, 28. avgusta in četrtek 29. avgusta 2024, smo imeli v Ars Viva na naslovu Podcerkev 24, 1386 Stari trg pri Ložu tradicionalno vsakoletno Akademijo ambasadorjev zavoda Vozim. Namen izobraževanja je čimbolj opolnomočiti predavatelje in jih seznaniti z novimi spoznanji in veščinami, ki so pomembne pri našem delu oziroma pri izvajanju različnih vrst delavnic za mlade. Po kratkem uvodu, ki ga je vodil moderator Sašo Kronegger, predstavitvi vseh navzočih in predstavitvi dela Zavoda Vozim v minulem letu, ki ga je podal David Razboršek , smo pričeli z delom. Na tokratni zelo zanimivi akademiji so bile, poleg različnih tem, ki smo jih obdelali po skupinah, osrednje teme predavanj

• Možgani in čustva ter
• Generacije X, Y, Z

Kako so naši možgani zgrajeni, kako delujejo in katera čustva ima človek sta nam predstavili Marjana Peganc – Magistra družinske psihoterapije in Flurina Ametaj – Magistra socialnega dela. Človeški možgani so sestavljeni iz treh različnih delov, ki so se razvili v različnih časovnih obdobjih:

• plazilski možgani (predstavljajo najstarejši del možganov),
• sesalski možgani (razvoj po plazilcih)
• možgani primatov (možganska skorja-neokorteks)

Vsi trije deli imajo svoje naloge in kot celota funkcionirajo tako, da nas njihovo delovanje in povezovanje postavlja pred vsa druga živa bitja na zemlji. Čustvo je duševni proces, s katerim subjektivno izražamo svoj vrednostni odnos do kakega predmeta, osebe, delovanja, stanja, pogosto pa tudi do sebe. Čustva doživljamo kodirano, presojamo pa jih le v primerih, ko so za nas ali za naše sporazumevanje pomembna. Kot temeljna čustva navajamo običajno veselje, žalost, jezo, strah, gnus in presenečenje. Našteta čustva se pojavljajo v različnih kombinacijah in odtenkih. Zgled sestavljenega čustva, ki združuje ljubezen (veselje in žalost) ter strah pred izgubo ljubljene osebe, je ljubosumje.

Čustva se z odraščanjem naučimo izražati in prepoznavati. Sposobnost prepoznavanja, razumevanja in uravnavanja čustvenih odzivov pri sporazumevanju označujemo z izrazom čustvena pismenost. Čustveno opismenjevanje je za socializacijo posameznika zelo pomembno. Govorimo tudi o čustveni inteligenci, ki je izjemno pomembna za obvladovanje čustev. Čustveno inteligentni vodje imajo napr. sposobnost, da v krizi ostanejo mirni, kar je zelo pomembno, da pri ostalih ustvari občutek mirnosti. Podal sem le kratek povzetek zanimivega predavanja, kajti temi o zgradbi in delovanju možganov ter čustvih so izjemno obširni, zato bi obširnejši opis teh tem bi zahteval preveč prostora.

Naslednji dan nam je Sašo Kronegger predstavil prav tako zanimivo temo o značilnostih posameznih generacij mladostnikov. Na slikovit način, s pomočjo letakov, je podal vedenjske vzorce, tehnične možnosti in družbeno politične situacije petih generacij (Pred drugo sv. Vojno (1925-1945), po drugi sv. vojni (1946-1964), ter generacije X (1965-1979), Y (1980-1994), Z(1995-2009) in alfa generacijo (2010-2024). Zakaj je pomembno vedeti značilnosti posameznih generacij? Predvsem zato, da vemo na kaj se moramo osredotočiti, ko nagovarjamo predstavnike posameznih skupin oziroma kako z njimi komuniciramo.

Pridobljena znanja bomo v najvišji možni meri poskušali uporabiti pri izvajanju delavnic Vozim vendar ne hodim, ki jih izvajata Društvo paraplegikov  in Zavod Vozim ter drugih delavnicah, ki jih izvaja Zavod Vozim.

Janez Hudej