ŽE DESETO KLOBASARJENJE PO SLOVENIJI
Za nami je že 10 tradicionalno druženje kolesarjev in uporabnikov električnih pogonov pod zanimivim imenom klobasarjenje. Tokratnega sta v sodelovanju organizirali Društvo paraplegikov Koroške in Društvo paraplegikov jugozahodne Štajerske v imenu Zveze paraplegikov Slovenije. Potekalo je namreč na področju obeh, saj smo prepeljali pot med Velenjem in Slovenj Gradcem ter nazaj. „Namen klobasarjenja je že od vsega začetka, da ob druženju skupaj poganjamo kolesa. Pred 11 leti je bil namen, da se skupaj kolesari, povezuje, sodeluje, da spoznavamo naravo. Sprva je bilo veliko ročnih kolesarjev, kasneje so se priključili tudi naši člani, ki so priklopljeni na električna pomagala. Vesel sem, ker smo ta dogodek obdržali. Bila so leta, ko nas je bilo manj.
Letos pa smo se zbrali v rekordnem številu, 45 članov nas je kolesarilo. Prihodnje leto nas čaka pot od Mojstrane pa vse do Italije. Ko sem sprejemal prijave za letošnje klobasarjenje, sem videl veliko imen članov, o katerih prej nisem slišal. Na ta dogodek pridejo tudi tisti, ki sicer niso tako športno aktivni. Na Zvezi paraplegikov Slovenije je sicer že vrsto let aktivno ročno kolesarstvo. Kar nekaj parakolesarjev pa je iz te rekreacije nadgradilo svoje udejstvovanje in lahko smo ponosni tudi na dva naša člana, ki sta nas zastopala na paraolimpijskih igrah: leta 2016 Primož Jeralič in leta 2021 Anej Doplihar,“ je povedal Gregor Gračner, referent za šport na Zvezi paraplegikov Slovenije. Začetnik in pobudnik t.i. „klobasarjenja“ je bil Primož Jeralič, takratni vodja ročnih kolesarjev, ki je želel združiti ročne kolesarje s prijetnim poganjanjem pedal.
Idejo in vodenje parakolesarjev je Primož predal Anki Vesel, ki je potem organizirala prvo klobasarjenje. „Želel sem publiko pritegniti z razigranim naslovom, ker kolesarjenja bi se vsak ustrašil. Zato je nastalo klobasarjenje,“ pojasni Jeralič, nekdanji paraolimpijec, danes pa aktivni parakolesar, kako smo dobili klobasarjenje. »Štrekna«, je slikovita kolesarska pot, ki poteka od Sela pri Velenju do Dravograda, speljana je po nekdanji trasi železniške proge, ki je povezovali ti dve mesti . Odsek med Gornjim Doličem in Dravogradom je bil odprt že pred leti, letos pa so mu priključili verjetno najbolj zanimiv odsek od Velenja do Gornjega Doliča skozi sotesko »Huda luknja«. Ponuja slikovito panoramo Pohorja in Uršlje gore, ter zanimivo doživetje skozi sotesko Huda luknja, ki je polna tunelov, viaduktov, mostov in drugih gradbenih posegov, ki omogočajo, da s kolesom odkrijemo naravno lepoto in tehniško zapuščino na območju Šaleške doline in Koroške.
Začne se na nadmorski višini 411m ter se zmerno povzpne do najvišje točke v Mislinji na 590m, nato se polagoma spušča do Dravograda na 341m. Blagi in zmerni nakloni omogočajo, da jo lahko prevozi praktično vsakdo. Zbirati smo se pričeli v Kampu Jezero, ki se, kot nam že ime pove, nahaja ob Velenjskem jezeru okoli 9. ure. Najprej smo se na krajšem sestanku dogovorili kako bo pot potekala, razdelili naloge med naše voditelje in spremljevalce. Sprejel nas je tudi župan Mestne občine Velenje Peter Dermol in povedal: „Na pobudo Duška Supiča, ki je tudi svetnik v svetu MO Velenje, so prišli ročni kolesarji v naše mesto. Da bi se tu popeljali po novo oblikovani kolesarski poti Štrekni. Pobudo smo podprli, tokrat pa sem izredno počaščen, ker ste prišli v Velenje, kjer imamo kaj pokazati. Vsi ti kolesarji pa vsem nam sporočajo, da se sami premalo zavedamo, s kakimi izzivi in težavami se lahko soočamo, pozornost pa namenjamo manj pomembnih stvarem. Po uradnem fotografiranju smo se podali proti Slovenj Gradcu.
Na čelo se je postavil glavni organizator našega društva Duško Supič, ki nas je varno popeljal mimo kompleksa tovarne Gorenje, skozi center Velenja, čez Šalek do Sel, kjer smo zagrizli v Štrekno. V umirjen tempu in občasnem fotografiranju smo hitro napredovali proti najvišji točki v Mislinji, kjer smo se na kratko osvežili ter nadaljevali proti Slovenj Gradcu. Vodstvo kolone je prevzel Stojan Rozman, ki nas je popeljal do Dvorca Rotenturn, kjer nas je sprejel pod župam Mestne občine Slovenj Gradec dr. Peter Pungartnik: Izrazil je veliko navdušenje nad vsemi zbranimi, hkrati pa je vesel, ker smo jih obiskali. Nato smo se preselili v društvene prostore DP Kroške, kjer so nam pripravili osvežilne pijače in malico, da smo si lahko nabrali novih moči za pot nazaj. Po približno eni uri prijetnega druženja, smo se pričeli vračati proti Velenju. Na poti smo doživeli presenečenja, saj so nas pri Mislinji prečkali prijazni domačini z odličnim domačim bezgovim sokom, ki je še kako prijal po vzponu iz Slovenj Gradca. Tudi zato nam je spust do Velenja še hitreje minil.
Z rahlo zamudo smo se v kamp tako vrnili ob 4. uri popoldne. Pričakali sta nas dve prijazni predstavnici Zavoda za turizem Šaleške doline, ki sta nas poučili o zgodovina nastanka jezer v Šaleških dolini, ter o številnih lepotah, ki jih nekoč to degradirano območje ponuja. Sledila je še krajša nagradna igra z lepimi nagradami ter seveda druženje ob odličnih žar specialitetah naših gostiteljev v Kampu Jezeru. Za nami je res lepo doživetje. Tokrat je sodelovalo tudi vreme, ki nam je z oblaki zakrilo včasih premočno sonce ter tako poskrbelo, da nam ni bilo prevroče. Hvala lepa organizatorjem, našim spremljevalcem, kombijema DP Koroške in DP Severne primorske za asistenco na poti in pripravljenost v primeru težav. Za konec še dve izjavi: „Štrekna je zelo dobra proga. Vidi se, da je kvalitetno narejeno in speljani po nekdanji železniški progi. Na pot ni bilo prevroče, prej hladno. Tisti, ki so bili brez baterij, pa so se morali na klancih kar potruditi. Od Mislinje do Slovenj Gradca pa je ravninski del.
Vesel sem, ker smo tudi mi povezali Šaleško dolino in Koroško,” je še dodal Gračner. „Prvič sem na klobasarjenju. Res sem navdušen in vesel. Uspelo nam je. Ponosen sem na vse, ki so prišli na klobasarjenje. Sam sem navdušil nad Štrekno, ki je tako dobro povezala Šaleško dolino in Koroško. Zato vabim vse, da si pridejo ogledat in preizkusit eno najlepših poti na tem delu Slovenije,“ pa je povedal Duško Supič, debitant na klobasarjenju.
Pripravil: Aleš Povše
Foto: Drago Perko
