PRENOVA OSEBNE ASISTENCE – NA MIZI ODVZEM CELOTNETNEGA DODATKA ZA POMOČ IN POSTREŽBO
Predlog zakona o osebni asistenci predvideva zmanjšanje števila družinskih članov kot osebnih asistentov z dveh na enega in ukinitev dodatka za pomoč in strežbo. Pristojni minister Luka Mesec poudarja, da gre za usklajevanje socialnih sistemov.
Končala se je javna razprava o predlogu zakona o osebni asistenci, ki prinaša mnogo sprememb. Uporabnike najbolj skrbi celoten odvzem dodatka za pomoč in postrežbo. Do zdaj so ga namreč za storitev osebne asistence prispevali le polovico. Nevladniki opozarjajo, da bo novost marsikoga pahnila v še slabši socialni in finančni položaj. Številni se bodo celo primorani odpovedati osebni asistenci, da bodo lahko poravnali življenjske stroške, poudarja državni svetnik, predsednik komisije državnega sveta za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide in predsednik Zveze paraplegikov Danijel Kastelic. “Mogoče bo moral državni zbor dati signal ministrstvu, da ponovno premisli, ali naj zakon, ki jemlje že pridobljene pravice, kar je ustavno sporno, zagleda luč sveta.”
Predlog predvideva zmanjšanje števila družinskih članov kot osebnih asistentov, in sicer z dveh na enega, kar je nepremišljeno, trdi Kastelic. Predsednica Nacionalnega sveta invalidskih organizacij Mateja Toman poudarja, da vlada pomanjkanje kadra in da je treba spremembo osvetliti z več strani. “Delodajalec ne more kar nekomu odpovedati pogodbe iz tako imenovanih poslovnih razlogov, če bo hkrati iskal drugega za isto delovno mesto. Tako da je vprašljivo, ali je to po delovnopravni zakonodaji sploh izvedljivo.” Uporabnike skrbi tudi napovedana sprememba glede navzočnosti asistenta med nočnim počitkom uporabnika. Ta naj ne bi bila dovoljena, če ne gre za uporabnikovo življenjsko ogroženost. Kastelic se sprašuje, kaj bo s tistimi, ki niso neposredno življenjsko ogroženi, pa denimo brez pomoči ne morejo zamenjati svojega spalnega položaja. “Ko z nekim ukrepom prisilimo ljudi, da ne smejo iti v opero, na koncert ali v gledališče, ki je po navadi zvečer, jih silimo v zdravstveno tvegano oskrbo,” je povedal Kastelic.
Resorni minister Luka Mesec poudarja, da sicer ni namen sprememb, da ljudje ostanejo brez pravic: “Od začetka je namen, da se socialni sistemi začnejo usklajevati. Nastala bo enotna vstopna točka, in prvi institut, ki ga bomo uvedli v dolgotrajni oskrbi, je institut oskrbovalca družinskega člana.”
“Obseg pomoči na domu v okviru zakona o dolgotrajni oskrbi je precej omejen, največ 110 ur na mesec,” pa pravi Mateja Toman, zato opozarja, da avtomatizem prenosa določenega dela uporabnikov v sistem dolgotrajne oskrbe ne bo sprejemljiv.
Več na: MMC RTV SLO
Foto: MMC RTV SLO
Vir: ZPS
