POTEP PO NACIONALNEM PARKU BAVARSKI GOZD
Na zadnji oktobrski vikend je v zadnjem trenutku padla odločitev, da se z fotografi udeležim tri dnevnega foto lova v Bavarskem gozdu. V normalnih okoliščinah priložnost katero zgrabiš z odprtimi rokami. No v mojem primeru pa se ni ravno tako preprosto za tri dni odpravit v tujino zavedajoč, da je v ozadju potreben pravi logistični podvig. Vendar je bil strah odveč, kar gre zahvala Igorju Rosini uredniku revije Digitalna kamera, ki organizira tovrstne izlete za fotografe. Mojemu primeru se je posvetil v vseh podrobnostih od predhodnega dogovora v hotelu, kjer smo prenočili, da je postelja dvignjena in tako dostopna za dvigalo, da ni stopnic skratka, da bi se z ženo čim bolje počutila.
Kot tetraplegik sem se po devetnajstih letih tako ponovno odpravil v tujino za več kot dan. Igor je mislil tudi na dvigalo za katerega je našel prostor v drugem kombiju. V petek ob štirih zjutraj sva se z ženo v Celju pridružila ostalim fotografom in se nato vsi skupaj odpravili v Nacionalni park Bavarski gozd, ki se nahaja na nemško-češki meji. S svojimi 24.000 hektari je največji gozdni park v srednji Evropi. Od Slovenije je oddaljen slabih 5 ure vožnje. Pot nas je vodila proti Mariboru, nato avstrijskemu Linzu mimo Salzburga do mesta Passau in od tu še dobrih 30 km do kraja Neuschoenau, kamor smo prispeli v dopoldanskih urah in se nastanili v manjšem hotelu. Od tu nadaljevali še slabih pet minut vožnje do vhoda v park.
Tik ob parkirišču se nahaja Sky Walk Baumwipfelbad lesena pot dolga 1300 metrov, speljana do razglednega stolpa, ki v višino meri 44 metrov in ponuja fantastične razglede na gozd ter širšo okolico. Ob jasnem vremenu so vidni tudi vrhovi Alp. Poleg učne poti, ki poteka med krošnjami, pa je dodatno poskrbljeno za najmlajše obiskovalce. Določeni deli poti postrežejo še z raznimi izzivi, ki vzpodbujajo motoriko in dajejo otrokom nekaj dodatnega adrenalina.
Po pravici lahko povem, da sem imel mešane občutke ali je sploh to primeren kraj zame oziroma moj voziček. Na parkirišču smo se razdelili v manjše skupine in se odpravili v gozd na lov z fotoaparatom. Že po prvih metrih vožnje sem kaj hitro ugotovil, da ne bo nikakršnih težav saj nisem želel, da bi bil v breme ostalim. Urejenih gozdnih poti je dobrih 10 km prav vse so lepo gladke, široke, da z vozičkom ni težav.
V parku si je moč ogledati okoli 40 različnih vrst živali, katerim Bavarski gozd predstavlja naravni življenjski prostor. Čeprav se živali nahajajo v ogradah, pa sem in tja dobimo občutek, da se sprehajamo po gozdu in se med nami prosto gibajo divje živali. Poleg bolj tipičnih gozdnih prebivalcev, kot so volkovi, lisice, sove, medvedi, lahko občudujemo tudi evropske bizone. Prvi dan je bil namenjen bolj tipanju in privajanju novemu okolju, zato je lovska bira bila bolj skromna. Po prihodu v hotel je sledila okusna večerja z ostalimi fotografi in sproščeno debatiranje kdo je imel več fotografske sreče. Precej utrujeni smo se nato odpravili na zaslužen počitek.
Prebudili smo se v sončno jutro, kar je naznanjalo, da nas čaka zanimiv dan. Vsi spočiti smo po zajtrku komaj čakali, da se odpravimo v gozd novim dogodivščinam naproti. Dan nas ni razočaral srečali smo različne prebivalce, uživali v prečudovitih jesenskih barvah, obsijanih detajlih gozda in uživali ob šelestenju listja pod nogami. Če dodam še odlično vzdušje ekipe, dan za dušo in telo. Nič čudnega, da na lakoto in uro sploh nismo pomislili. Na koncu drugega dne potepanja po Bavarcu smo si ogledali še stolp in iz ptičje perspektive, uživali ob sončnem zahodu narave. Šele na stolpu sem opazil, da me voziček opozarja, da je baterija na koncu z močmi. In, da je z nami kar nekaj deset kilometrov prehojenih poti. Zanimivo, da utrujenosti ni bilo zaznati.
Čas slovesa je vse prehitro prišel, še zadnjič smo se podali na lov za kakšnim dobrim posnetkom volka ali risa saj ga do tedaj nismo ujeli. A oba sta pustila sporočilo: »več sreče ob naslednjem obisku«. Tridnevno pustolovščino lahko zaključim z lepimi vtisi in dejstvom, da se v Bavarski gozd še vrnem, saj me je navdušil z urejenostjo in dostopnostjo.
Da urejenih sanitarij tudi za invalide sredi gozda ne omenjam. Mimogrede v celotnem parku nismo videli niti enega koša za smeti pa kljub velikemu številu obiskovalcev nismo opazili smeti. Park je odprt za obiskovalce vse dni v letu ogled je brezplačen. Strošek je le celodnevno parkiranje pred parkom pa še ta ni omembe vreden saj stane 5 € za ves dan. Je pa plačljiv ogled stolpa in sicer 13€ po osebi.
Peter Planinšek
