S SPLAVARJI PO DRAVI
V sobota 13. julija 2019 nas je pot vodila na potep po Koroški. Glavni cilj tega potovanja pa je bila vožnja s splavom po reki Dravi skupaj s člani Društva paraplegikov Koroške. Tokrat smo na povabilo našega sosednjega društva združili moči in se odločili za celodnevno skupno druženje. Muhasto julijsko vreme je našo odmero skoraj odneslo a odločitev predsednikov našega društva in Društva paraplegikov Koroške, da izlet izpeljemo ne glede na vremenske razmere je bila bogato plačana.
S štirimi kombi vozili smo se iz Celja skozi Velenje, Slovenj Gradec in Dravograd peljali v kraj Gortina, kjer je splavarski Pristan. Splavarji so nas sprejeli z nasmehom in glasbo in prikazom tesanja lesa. Po obveznem fotografiranju so vsem uporabnikom invalidskega vozička pomagali na velik splav, ki lahko sprejme do 100 oseb. Poleg našega društva in kolegov iz Koroške je bila na splavu še ena skupina mlajših udeležencev splavarjenja in čudovito doživetje na reki Dravi se je pričelo.
Prijazne flosarske frajle so nas, kot je bilo v navadi včasih, pogostile s koroškim rženim kruhom in soljo ter domačim žganjem. Flosarski humorist je na zabaven način povedal, kako so splavarili nekoč in kakšne so bile razvade flosarjev. Odličen golaž s polento, ki je bila zabeljena s koroškimi »grumpi« je v času kosila bil več kot dobrodošel. Po flosarski malici je napočil čas za flosarski krst, pri katerem so flosarji v svoj ceh sprejeli dva novopečena flosarja.
Tokrat je ta čast doletela mene in še dekle iz mlajše skupine udeležencev splavarjenja. Sprejem v flosarski stan pa le ni tako enostaven, ker mora novo pečeni flosar dokazati, da je dovolj zrel in nabrit, da postane pravi flosar. Flosarski župnik nama je zastavil nekaj vprašanj, nama dal nekaj življenjskih napotkov, očistil naju je vseh grehov in sprejel v flosarski ceh.
Po krstu je sledila zabava s flosarskimi frajlami in flosarskim muzikantom Benom. V objemu reke Drave in neokrnjene narave in s plovbo po najlepšem delu reke, smo bili deležni nepozabnega doživetja, ki ga je ob koncu še dodatno polepšalo jasno nebo in sončni žarki. S tem pa našega potovanja še ni bilo konec.
Naš naslednji cilj je bil Slovenj Gradec, kjer smo z vodenim ogledom spoznali zgodovino glavnega mesta na Koroškem in naredili obhod po poteh srednjeveškega obzidja, in obrambnega jarka, ki sta služila za obrambo pred turškimi napadi. Številna arheološka najdišča v okolici Slovenj Gradca pričajo, da je bila kotlina sredi zgodovinske Graške doline že od nekdaj pomembno naselitveno območje ob strateški poti iz osrednje Slovenije v Celovško kotlino in dalje proti severu. Rimska poštna postaja Colatio je nastala na temeljih starejšega selišča keltiziranih Ilirov pod utrjenim gradiščem na t. i. Grajskem griču. Utrjen grad je tukaj stal že konec 11. stoletja.
Slovenj Gradec je že pred letom 1267 pridobil mestne pravice. Pod Habsburžani je mestni utrip dajalo življenje porajajočega se meščanstva, drobnega plemstva in sloja manjših obrtnikov. Svojevrsten pečat so mu vtisnile številne družine mojstrov umetnostnih obrti. Ob koncu obhoda smo si lahko ogledali Koroški pokrajinski muzej, kjer so na ogled različne zbirke. Tokrat smo si lahko ogledali Sokličeva zbirka, Afrika treh muzejev, Kam le čas beži…65 let ansambla Štirje kovači, Spominska soba Franca Ksaverja Meška (1874 – 1964).
Za piko na i čudovitega dneva pa je poskrbelo Društvo paraplegikov Koroške, ki nas je povabilo na druženje v prostore njihovega društva. Ob dobrih jedeh iz žara je stekel pogovor in čas je kar prehitro minil. Sonce se je že pričelo umikati za Uršljo goro, ko smo se z lepimi vtisi poslovili od prijateljev iz Koroške, ki se jim za pomoč pri organizaciji dogodka in za pogostitev najlepše zahvaljujemo. Dogovorili smo se, da bomo za »revanšo« podobno druženje, v organizaciji našega društva, ponovili še to leto. Za konec se zahvaljujemo tudi Petru Planinšku za trud, ki ga je vložil v organizacijo izleta.
Janez Hudej
