SPREHOD PO PRESTOLNICI
V torek 10.07.2018, smo se člani Društva paraplegikov jugozahodne Štajerske, odpravili na izlet v glavno mesto Slovenije, Ljubljano. V zgodnjih jutranjih urah smo odrinili izpred sedeža društva ter pot nadaljevali proti mestu, ki velja za geografsko, kulturno in politično središče države. Naše spoznavanje prestolnice, smo pričeli pod vodstvom turističnega vodiča g. Anžeta, na osrednji mestni tržnici. Za slednjo velja, da je to kraj, kjer se Ljubljančani srečujejo in družijo.
Obsega tržnico na prostem, pokrito tržnico (med Vodnikovem in Pogačarjevem trgu) ter Plečnikove pokrite tržnice ob reki Ljubljanici. Nato smo pot nadaljevali do Zmajskega mostu, ki velja za povsem edinstveno stvaritev. Krasijo ga kipi zmajev, ki morda na prvi pogled delujejo, kar malce strašljivo, pa vendar most, ravno zaradi slednjih, velja za vrhunsko mojstrovino, ki še dandanes buri domišljijo. Sledil je ogled mesarskega mostu oz. ljubljanskega mostu ljubezni. Nešteti zaljubljenci so na njem s ključavnicami simbolično zaklenili svojo ljubezen in nato ključe odvrgli v reko Ljubljanico, ki teče pod njim. Ob smešnih vložkih našega vodiča smo se iz srca nasmejali ter sproščeno nadaljevali pot, mimo Stolnice, cerkve Sv. Nikolaja.
Tam smo se za hip ustavili in med drugim občudovali njena izjemna, glavna vhodna vrata (ta upodabljajo zgodovino Slovenije). Sledil je ogled Tromostovja. Kamniti mostovi (osrednji in naknadno dodana še dva mostova, namenjena pešcem) so delo slovitega arhitekta Jožeta Plečnika, ki je s svojimi deli pustil velik pečat v Ljubljani. Plečnikova Ljubljana se kot svojevrstna urbanistična posebnost tako uvršča med najpomembnejše celostne umetnine 20.stoletja.
Z veliko radovednostjo, smo si poleg mestne hiše (kjer ima svoje službene prostore, sedanji župan mestne občine Ljubljana – gospod Zoran Jankovič) ogledali še, Prešernov trg, park Zvezda, Kongresni trg in od daleč občudovali lepote parka Tivoli ter Jakopičevega drevoreda. Del poti spoznavanja centra Ljubljane, smo (s kosilom) zaključili v eni izmed najstarejših ljubljanskih gostiln, Šestici.
Po odličnem okrepčilu smo se nazadnje, z vzpenjačo, odpravili še na ljubljanski grad, kjer smo ob kavici ali sladoledu, strnili vsa naša občutja doživetega izleta in se z nasmehom počasi odpravili proti domu.
Za nami je bil čudovito preživet dan in vsi smo bili mnenja, da se moramo kaj hitro ponovno spet videti in odpraviti še na kakšen izlet.
Nina Hercog
